V Društvu prijateljev mladine (DPM) Mojca so bili šokirani, ko se je 19. decembra na vratih pisarne v Rozmanovi ulici ter skladišča v Drgančevju, ki ga uporabljajo že osem let, pojavila modra kuverta z grbom novomeške občine. Z rotovža so jih obvestili, da so pri pregledu najemnih pogodb ter po opozorilu nadzornega odbora o (ne)gospodarni rabi nepremičnin ugotovili, da DPM za brezplačno uporabo skladišča ni sklenilo nobene pogodbe. Ker naj bi društvo uporabljalo 300 kvadratnih metrov veliko skladišče po mnenju občine »zgolj nekaj mesecev v letu«, jim brezplačne uporabe ne morejo več omogočiti. Zato naj bi v osmih dneh izpraznili skladišče, ki naj bi ga po novem za 800 evrov na mesec uporabljal finančni urad za hrambo zaseženih predmetov. Društvu Mojca je občina sicer ponudila druge, a po njihovem mnenju neprimerne prostore.
V dežju in mrazu selili stvari
»Ne le za dedka Mraza, temveč za vse, kar počne DPM Mojca, ki ima tudi status humanitarne organizacije in društva, ki deluje v javnem interesu, nujno potrebujemo skladišče. Vsaj dvestokrat na leto odpremo vrata skladišča, v katerem so mnogi humanitarni predmeti, od oblačil, obutve do igrač in knjig, namenjeni socialno ogroženim. V njem je več kot 200 kubičnih metrov škatel, tam so rekviziti za Mojčin pustni karneval, pa na tisoče stvari s Tabora mladih Mojca, ki v poletnih mesecih gosti 2000 otrok iz vse Slovenije,« je v dopisu županu tik po prejemu pisma pojasnjeval Janez Pavlin, duša in srce društva in njegovih programov. Društvo se je doslej selilo že dvanajstkrat. Upal je, da nova selitev iz skladišča, ki jim ga je pred osmimi leti dal v brezplačno uporabo tedanji župan Alojzij Muhič, ne bo potrebna. A zaman.
»Osemindvajsetega decembra so se pred vrati skladišča pojavili delavci občinskega podjetja, češ da bodo objekt izpraznili. Kaj smo hoteli drugega, kot da smo šli tja in celih osem ur, v dežju in mrazu, tudi sami nosili naše stvari iz skladišča in jih začasno preselili v napol propadel, vlažen, plesniv občinski objekt kakih dvesto metrov nižje, kjer občina in vrtec Kekec že skladiščita odslužene predmete. Ob tem smo morali mnoge naše humanitarne stvari, od vzemtnic do omar in televizorjev, zavreči, saj bi bile v tako neprimernem prostoru hitro uničene,« pojasnjuje razočarani Pavlin.
Dobili drugo skladišče, ne pa tudi ključev
Kot pravi, tudi v prejšnjem skladišču razmere niso bile rožnate, ni bilo vode, sanitarij, račune za elektriko pa so redno plačevali. A objekt so vzorno vzdrževali, popravili so tudi streho in skrbeli za okolico. Da bo situacija še težja, društvo ni dobilo ključev novega začasnega skladišča. Tako morajo za vsak vstop poklicati na občino, da jim nekdo prostore odklene in v njegovi prisotnosti opravijo, kar želijo. »Toda mi tako ne moremo delati, saj vendar potrebujemo stvari tudi ob sobotah in nedeljah. Kako naj takrat iščemo koga z občine?«
Novomeški župan Gregor Macedoni odgovarja, da je bilo društvo že dve leti seznanjeno z namero občine o iskanju primernejših prostorov za intenzivno dvomesečeno rabo. Skladišče, kamor so zdaj preselili stvari, naj bi bilo tako zgolj začasno. Na vprašanje, zakaj jim vendarle ne dajo ključev nadomestnega skladišča, Macedoni odgovarja, da prostorov niso dali društvu v najem, ampak je občina zgolj prevzela začasno skladiščenje njihovih stvari. Občina društvu sicer ponuja del praznih garaž novomeške knjižnice, a je prostor bistveno premajhen za potrebe društva, dodaja Pavlin. Neprimeren je tudi dostop, saj v času priprave na veseli december v skladišče pripelje in odpelje tudi po več tovornjakov dnevno.
Pavlin skupaj s stotinami prostovoljcev pripravlja obdarovanja in obisk dedka Mraza že 48 let. Okoli 100.000 evrov društvo vsako leto zbere s pomočjo občin in donatorjev. Edinstveni Mojčin dedek Mraz tako v sedmih dolenjskih občinah na 40 prizoriščih obdari vsako leto skoraj 5000 predšolskih otrok, prireditve skupno obišče okoli 25.000 ljudi, darila za otroke pa že v novembru pakira tudi po sto prostovoljcev. Kje bodo darila pakirali zdaj, še ne vedo. A Pavlin pravi: »Nihče nas ne more ustaviti, da ne bi še naprej delali za otroke.«
