Najrevnejši bi plačevali 20 evrov, denimo od 500 evrov (upokojenci), torej 4 odstotke.

Tisti z višjimi dohodki do povprečne neto plače bi plačevali 25 evrov od 1056 evrov, torej 2,1 odstotka.

Bogati, denimo z dohodki 3500 evrov in več, pa 35 evrov, kar je odstotek plače. Je to solidarnost?

Solidarno zbiranje sredstev je v vseh sistemih socialne države določeno z odstotkom.

Tak je bil predlog dr. Dušana Kebra v okviru 2,1 odstotka za vse. Tako da bi denimo plačevali od 500 evrov (zaokroženo) 10 evrov, od povprečne plače 20 evrov, tisti nad 3000 evrov 60 evrov, 100 evrov od 5000 in 200 evrov od 10.000 neto dohodkov. Za revne pomeni 19 evrov manj (na mesec) kruh za družino v desetih dneh, 70 evrov več pa onim s 5000 evrov ali več zgolj nedeljsko kosilo doma namesto v kakšni elitni restavraciji.

V drugem odstavku je govor o usklajevanju rešitve za »pogajalsko mizo«. Kaj ima doplačilo državljank in državljanov z ministrstvom za javne finance? Nič. Gre za nadomestitev enake premije s solidarnim odstotkom, ki naj bi zagotovil enak obseg potrebnih sredstev za delovanje zdravstvenega sistema, le z razliko v tem, da bodo vsa sredstva porabljena za zdravstvo, ne pa za visoke plače uprav, nadzornih svetov in zaposlenih v zavarovalnicah, ki so doslej samostojno razpolagale kar s 60 milijoni zbranih sredstev v razmerah, ko za potrebe plačnikov ves čas zmanjkuje. Ministrstvo za finance lahko predlaga drugačen odstotek tudi v dosedanjem obveznem delu, če misli, da je to potrebno, in nič drugega.

Kar zadeva govorjenje o konkurenčnosti gospodarstva (tretji in četrti odstavek), na kar naj bi solidarni odstotek deloval, pa je treba povedati, da nobeni odpustki oziroma darila delodajalcem (znižanje prispevne stopnje, znižanje davkov na dobiček ali ukinitev davka na izplačane plače) doslej niso rezultirala v obljubljene investicije in nova delovna mesta, pač pa so poniknila v dobičkih in plačah tistih, ki jih ponujena »lestvica« doplačil za zdravstvo odvezuje solidarnosti, kakršno razumemo vsi drugi v tej državi. Visoke plače tistih, ki naj bi dvignili konkurenčnost v tej državi, doslej niti približno niso praviloma rodile višje dodane vrednosti, zato je strah pred tem, da bi odšli, če bi jih zadela solidarnost v danem primeru, odveč. Tujina takih ne potrebuje, nekaterim pa bi se morali zaradi dvomljive sposobnosti in izčrpavanja podjetij skozi pohlep po dobičku za vsako ceno tudi na račun zaposlenih zahvaliti.

Posebej skrbi navajanje ministrstva glede višine sredstev, ki jih »prizadeti« bogati prispevajo iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki naj omili dajatve iz dopolnilnega. Vse kaže, da zadeva teče v smeri omejevanja tudi v tistem delu z neko »kapico« (glej podobne predloge za prispevno stopnjo v pokojninskem zavarovanju) in seveda postopno uvedbo »lestvice«, ki naj bi tudi v dosedanjem obveznem delu zbiranja sredstev omogočila »pomemben korak k bolj konkurenčnemu poslovnemu okolju za podjetja, ki zaposlujejo v Sloveniji, k ohranjanju delovnih mest ter pozitivno vplivajo na produktivnost in učinkovitost v podjetjih«. Nič od tega se doslej, praviloma, ni zgodilo. »Nova delovna mesta« bomo v Magni sami plačevali kar dve leti (dr. Jože Mencinger), »nujna« gospodarska rast pa za revne in zaposlene (novodobne sužnje, ki delajo za »kruh in vodo«) že pet let ni prispevala nič! So pa dobički dokazano višji kot pred krizo. Ministrstvo za finance, ki je »stisnilo« ministrico za zdravje, da je rekla »Miro, jaz več ne morem«, pa skrbi predvsem položaj onih, ki si želijo, »da bo poslovno okolje« za njihovo »uspešno« poslovanje in morebitno lastninjenje manj tesno.

Uzakonimo plače v javnem sektorju in podjetjih, katerih večinski lastnik je država, na 1:10. »Obremenitve« bogatih bi se zmanjšale, za vse bruto plače nad 6000 evrov pa uvedimo davek s stopnjo 50 odstotkov. Da bi večina revnih (kar so vsi z neto prejemki pod povprečno bruto plačo) plačevala več namesto bogatih, pa je mogoče in sprejemljivo le tako, da bi del sredstev za plače nad 1:10 prelili v povečanje plač od spodaj navzgor. Volk sit, koza cela.

Mag. Franc Žnidaršič, predsednik ZL-DSD, Trebnje