Z razstavo Ivan Cankar … in njegova pravica se je danes začel večmesečni festival Cankar o Cankarju, s katerim bodo v največjem slovenskem hramu kulture obeležili stoletnico smrti enega naših največjih literarnih ustvarjalcev. Avtorja, ki je kot dramatik redno prisoten na repertoarju slovenskih gledališč, želijo ponovno približati tudi kot prozaista in pesnika, ki ga poznamo skozi Vinjete, Podobe iz sanj, Na klancu, Hiša Marije Pomočnice...
Lahka konstrukcija, težka simbolika
Kot namiguje že naslov, temelji otvoritvena razstava na noveli Hlapec Jernej in njegova pravica; Cankar jo je leta 1907 napisal za potrebe pridobivanja delavskih glasov na takratnih deželnozborskih volitvah. »Gre za eno njegovih osrednjih del, saj se skozenj kažeta tako avtorjevo politično kot poetično delovanje. Študentje ALUO, ki so sodelovali pri postavitvi razstave, so hitro ugotovili, da gre za tekst, ki sega onkraj Cankarjevega zgodovinskega konteksta. Jernejev križev pot – razstava je zasnovana kot labirint s 14 postajami – simbolizira tudi iskanje pravičnosti današnjega slehernika,« je ob tem povedal eden od mentorjev Primož Vitez.
Kot je pojasnil drugi svetovalec Emil Kozole, so razstavo tudi oblikovno zasnovali izjemno fragmentirano, lahko v konstrukciji, a težko v simboliki: »Njegove besede smo preoblikovali v verze, te pa na preprostih panojih, pripetih na lesene palice, zabili v zidake, da konceptualno še bolj spominja na delavski upor. Želeli smo ustvariti tesnoben prostor, iz katerega je ob koncu boja naposled mogoče najti tudi izhod.«
Hvaležna primerjava
Ob gledaliških predstavah Hlapec Jernej v režiji Žige Divjaka in veliki koprodukciji Pohujšanje v dolini šentflorjanski, katere premiera bo prihodnji petek, nad katero bdi Eduard Miler, bo enega vrhuncev festivala zagotovo predstavljala tudi junijska razstava o življenju Ivana Cankarja v Muzeju in galerijah mesta Ljubljana; ker razen rokopisne zapuščine po avtorju ni ostalo materiale dediščine, bo postavitev svojevrsten izziv. Po besedah Ženje Leiler to velja tudi za sočasno razstavo Ivan Cankar in Evropa v CD. Ta bo poskušala odgovoriti na morebitne dileme o pomembnosti Cankarjeve pisave: »Če bi pisal v kakšnem od večjih evropskih jezikov, bi namreč zagotovo sodil v evropski literarni kanon.« Tridelna postavitev bo najprej osvetlila literarne, filozofske in družbene vplive na Cankarjevo ustvarjanje, nato bo 16 njegovih del primerjala s sočasno izšlimi evropskimi deli avtorjev, kot so Robert Musil, Rainer Maria Rilke, Luigi Pirandello in Franz Kafka, zaključila pa se bo s predstavitvijo dela 15 slovenskih interpretov Cankarjeve literature (Ivan Prijatelj, Izidor Cankar, Taras Kermauner, Irena Avsenik Nabergoj...).
Brez pokroviteljstva
Ob obletnici pisateljeve smrti 11. decembra bo potekal mednarodni simpozij, kjer se bodo literarni znanstveniki osredotočili na vprašanje Cankarjeve aktualnosti. »Naš glavni cilj je, da Cankarju zares prisluhnemo in ugotovimo, kaj ga je pri pisanju gnalo, namesto da bi ga – kot se rado zgodi – zgolj pokroviteljsko prevedli v današnji čas,« je povedal Matic Kocijančič.
O Cankarju na filmu bo maja predaval Zdenko Vrdlovec, takrat si bo mogoče ogledati tudi filma Na klancu in Idealist. Peter Kolšek bo pripovedoval o Cankarju in njegovem odnosu do žensk, Svetlana Slapšak o Cankarju in erotiki, o obdobju dunajske moderne, ki je tako zaznamovala tudi Cankarjevo pisanje, pa bo junija med drugim predaval francoski germanist in zgodovinar Jacques Le Rider.
