Obtožnica je Franca Čebulja bremenila nevestnega dela v službi, ker naj ne bi ravnal kot dober gospodar. Leta 2011, ko je občinski svet odločal o tem, da občina s svojim zemljiščem vstopi v projekt izgradnje medicinskega centra v Šmartnem, naj župan ne bi predhodno preveril, ali obstajajo finančni pogoji za 25 milijonov evrov vredno investicijo. Ta je prav zaradi neodobrenega posojila nato padla v vodo.
Čebulj je že julija lani na predobravnavnem naroku zavrnil očitek in izpostavil, da občini ni nastala nobena škoda, saj je zemljišče še vedno v njeni lasti. »Občina je bila s pogodbo povsem zavarovana in ji ne bi mogel nihče nič vzeti,« je danes za STA ponovno izpostavil Čebulj in dodal, da je po neuresničitvi projekta občina ponovno postala lastnica omenjenega zemljišča, vrednega 109.000 evrov.
Kot je poudaril, je sam videl vse dokumente in po njegovem mnenju je šlo za projekt, ki je bil dobro zasnovan, vanj so bili vključeni tudi eminentni zdravniki. Projekt so kot dobrega prepoznali tudi občinski svetniki, ki so podprli vstop občine v projektno družbo KNRC z dokapitalizacijo v obliki zemljišča. Takratna občinska svetnika Ana Remškar in Franci Sirc, ki sta bila danes zaslišana na sodišču, sta pojasnila, da se jima je projekt zdel pozitiven, še zlasti v času krize, ko investicij praktično ni bilo. Delovno mesto v centru naj bi dobilo okoli 100 ljudi.
Čubelju žal, da ne bo mogel dokazati svoje nedolžnosti
Na seji so projekt predstavili njegovi pobudniki oziroma zastopniki, in sicer priznani zdravnik Matjaž Bunc in Rajko Sjekloča. Tožilstvo obema očita kaznivo dejanje poslovne goljufije, Doroteji Sjekloča pa kaznivo dejanje overitve lažne vsebine. Lažno naj bi namreč predstavljali projekt kot finančno izvedljivega Sojenje zoper njih se nadaljuje. Za kaznivo dejanje nevestnega dela dela v službi, ki se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta, pa je zastaralni rok šest let od storitve kaznivega dejanja. Ker je ta rok potekel, je sodišče izdalo sklep o ustavitvi postopka zoper Čebulja.
Čebulju je pri tem po eni strani žal, da ne bo mogel dokazati svoje nedolžnosti in oprati svojega imena. »Zelo me prizadene očitek iz obtožbe, saj sem v občini zelo vestno delal vsa leta županovanja,« je izpostavil Čebulj, ki je župan že šesti mandat in se je sedaj prvič znašel v takšnem postopku. Ker sklep o ustavitvi postopka zoper Čebulja še ni pravnomočen, a ga na sodišču, prav tako kot njegovega zagovornika danes ni bilo, sodnica Andrijana Ahačič ni mogla izvesti glavne obravnave, temveč je za danes vabljene priče zaslišala izven glavne obravnave.
Med drugim je bila zaslišana Milena Preželj iz Gorenjske banke, ki je pojasnila, so v času dokapitalizacije projektnega podjetja KNRC na računih opazili neobičajno oziroma sumljivo poslovanje, saj je bil denar v enem samem dnevu, večkrat položen in dvignjen, zato so podali prijavo. Vendar so hkrati podali potrdilo o izvedeni dokapitalizaciji. Prav ta naj bi bila sporna. Tožilstvo obtoženim očita lažno dokazovanje, da sta družbi Mediplan in Strokovnost vplačali vsaka po 307.000 evrov finančnega vložka v KNRC. Obramba pa izpostavlja, da je bilo podjetje dokapitalizirano s kroženjem denarja, kar takrat ni bilo v nasprotju z zakonodajo.
