Med štirimi reprezentancami v skupini C je bila slovenska edina, ki je včeraj opravila dva treninga (dopoldanskega v Domu športov, popoldanskega v Areni), Nemci, Makedonci in Črnogorci le po enega. Čeprav Slovence danes čaka obračun z najboljšo reprezentanco z zadnjega EP 2016 na Poljskem, so misli igralcev še vedno begale tudi k uvodnemu porazu z Makedonijo. »Tale praktična nagrada za najboljšega igralca tekme je zelo slaba tolažba po porazu. Nič mi ne pomeni, rajši bi imel dve točki ali pa vsaj eno,« priznava Miha Zarabec, s 177 centimetri najmanjši in s 77 kilogrami najlažji igralec v reprezentanci, ki na novinarski konferenci po tekmi ni želel govoriti v angleščini, ampak je dejal: »Bom kar po naše. Ne ljubi se mi razmišljati, ker je glava preveč vroča.«
»Makedonci nas niso z ničemer presenetili, le mi smo sebe presenetili s slabo igro. Lahko bi jih dobili že po 20 minutah, če bi izkoristili nekaj napadov za plus štiri. Prvi polčas je bil še kar v redu, v drugem pa sta nas sodnika povsem sesekala in onemogočila našo igro s hitrim centrom, (pol)protinapadi… Vedeli smo, da se bo vsak Makedonec po strelu na gol po tleh valjal vsaj pol minute, sodnika pa sta padala na njihove finte in po nepotrebnem ustavljala igro,« meni Zarabec. Trebanjec o sojenju Romunov ni želel veliko govoriti: »Ne bom ga komentiral, saj sem igralec in sem lahko za to kaznovan, vsi pa se strinjamo z Vujovićevo kritiko sojenja. A po tekmi se je nesmiselno obremenjevati s sojenjem, saj za nazaj ne moreš ničesar spremeniti. Za poraz smo si sami krivi, igrali smo preveč v krču, nesproščeno. Vratar Skok nas je dolgo držal v igri, v polju pa je bilo premalo igralcev, ki bi morali potegniti voz. Če vsak igralec spusti ročno zavoro, je enostavno igrati, mi pa smo imeli vsi bolj ali manj zategnjeno.«
Danes Zarabca in soigralce čaka dvoboj z Nemčijo, deželo njegovih delodajalcev. »Če želimo še kaj doseči na tem EP, jo moramo nujno premagati. To bo vse prej kot enostavno, a do zmage moramo priti zlepa ali zgrda. Moramo stopiti skupaj, jih nadigrati, pretepsti, razbiti vse, kar je pred nami. Še zdaleč nismo pokazali vsega, kar znamo in česar smo sposobni, imamo še veliko rezerv v igri. Po porazu proti Makedoniji je nesmiselno jokati in stokati. Dobili smo močan udarec, a še nismo padli na tla,« napoveduje borbeno razpoloženi Trebanjec, ki je kot edino svetlo točko na tekmi označil slovenske navijače.
Slovenija na 15 medsebojnih tekmah ni še nikoli premagala Nemčije (14 porazov in remi na EP 2010 v Avstriji), glede na oslabljeno zasedbo in šok po porazu z Makedonci pa bo danes še težje prekiniti črni niz. Na vprašanje, ali se je mogoče po neuspehu proti Makedoniji psihološko dvigniti, Zarabec (danes bo igral 40. tekmo za reprezentanco) odgovarja: »Vsaj zame so najtežje tekme proti tistemu nasprotniku, ki je prejšnjo tekmo izgubil. Poraz je vedno dvorezen meč: ali padeš še globlje ali pa se dvigneš. Glede na stanje v naši ekipi, vzdušje in kemijo se mi zdi, da bomo znali stopiti skupaj in se pobrati. Vsi se dobro zavedamo, da si ne smemo privoščiti še enega kiksa, prav tako se zavedamo kakovosti Nemcev in našega črnega niza proti njim. To je dovolj velik motiv, da se dvignemo in pokažemo, da še nismo pozabili igrati rokometa. Čas je, da premagamo Nemce – vse v življenju je enkrat prvič.«
Iz Kiela, v katerem igra Zarabec, so na EP v nemški reprezentanci trije igralci: Andreas Wolff, Patrick Wiencek in Steffen Weinhold. Igralec z vzdevkom Zaro, ki je na sever Nemčije prišel kot zamenjava za Hrvata Domagoja Duvnjaka, ima pogodbo le do konca sezone, po EP pa naj bi začel pogovore s klubom o podaljšanju sodelovanja. Za zdaj Slovencu, ki si želi ostati v Kielu (ima tudi druge ponudbe), menda dobro kaže. A prav za Duvnjaka je letošnje EP že končano, kajti na uvodni tekmi proti Srbiji v Splitu se je tik pred koncem sesedel na tla, z igrišča pa so ga odnesli soigralci. Ultrazvok in magnetna resonanca sta pokazala poškodbo lista mečne mišice, rehabilitacija pa naj bi trajala tri tedne. »Zelo žal mi je za Domagoja, ki je vrhunski igralec in človek. Vem, kaj vse je pretrpel po poškodbi in operaciji kolena ter več kot polletni rehabilitaciji, da je bil pravočasno pripravljen za EP v domovini. To je zanj osebna in športna tragedija ter velika izguba za Hrvaško. Želim mu, da se čim prej vrne na igrišče.«
