Polycom, ki je specializiran za izdelavo polimernih izdelkov, osemdeset odstotkov prodaje pa ustvari v sodelovanju z avtomobilsko industrijo, ima za seboj izjemno uspešno leto. Leto 2017 so zaključili z 31 milijoni evrov prihodkov, kar je 20 odstotkov več kot v letu 2016 in desetino nad načrtovanimi, za letos načrtujejo 36 milijonov prihodkov in 2,5 milijona dobička.
Selitev z razvojnim potencialom
Ker vsako leto pridobijo dva nova kupca in povečujejo obseg poslovanja, je bila nujna gradnja novih proizvodno-poslovnih prostorov, v katere so se preselili sredi lanskega decembra. Gre za tretjo selitev podjetja v 32-letni zgodovini, investicija je bila vredna 12 milijonov evrov, poslopje pa so zgradili v pičlih 10 mesecih v Dobju nedaleč od starih prostorov v Poljanah. Pridobili so dobrih devet tisoč novih kvadratnih metrov novih površin, pri čemer imajo možnosti za nadaljnjo širitev, o čemer se že pogovarjajo z občino. Selitev je bila velik logistični izziv, saj je proizvodnja – nekaj časa je tekla na dveh lokacijah – ves čas morala potekati nemoteno.
Na stari lokaciji v Poljanah bodo uredili logistični center, v katerem bo delalo 20 zaposlenih. Drugo poslovno enoto ima Polycom v Črnomlju, kjer imajo devet tisoč kvadratnih metrov proizvodnih in skladiščnih prostorov in veliko možnosti za nadaljnjo širitev. Dolgoročno podjetje tudi ob načrtih za odpiranje podjetij v Mehiki in na Kitajskem ohranja razvoj v Sloveniji..
Polycom hočejo v Mehiki
V Dobju, kjer so parcelo kupili leta 2008, bi sicer gradili že prej, pa jim je načrte prekrižala kriza. Zdaj so glede prihodnosti na temelju naročil in pogodb, kot poudarja Iztok Stanonik, direktor in solastnik tega družinskega podjetja, veliko bolj optimistični. Hkrati pa pripravljeni tudi na morebitno novo.
V Mehiki, kjer si jih želi v svoji bližini njihov strateški kupec, bi lahko v zvezni državi Coahuila graditi začeli konec tega leta in proizvodnjo zagnali najpozneje 1. januarja 2020. Mehika, kjer ima sicer Polycom trenutno konsignacijsko skladišče, od koder oskrbujejo tamkajšnje kupce, bo namreč izhodišče za prodajo tako v Srednjo kot Severno Ameriko, letno pa naj bi tam po zavezujočem dogovoru s kupcem ustvarili vsaj tri milijone evrov prometa. Polycomov pogoj pa je tudi, da podjetje v petih letih doseže najmanj 20-odstotno rast.
»Strateški kupec si nas predvsem zaradi izjemno hitro razvijajoče se avtomobilske industrije in vsakodnevnih zahtev ter sprememb enostavno želi bliže sebi. Fleksibilnost postavljajo med ključne prioritete. Nekaj potencialnih lokacij smo si že ogledali, imamo vse podatke o potrebnih virih, od energije pa do delovne sile ter o zakonodaji. S strateškim kupcem bomo februarja na temelju okvirne pogodbe, ki smo jim jo poslali, nadaljevali pogajanja. Do poletja naj bi bil časovni potek projekta povsem jasen,« pojasnjuje Iztok Stanonik o investiciji v višini pet milijonov evrov.
Podobna zgodba Polycomove širitve naj bi se odvila tudi na Kitajskem, v projekt pa bodo stopili, ko bodo zaokrožili ključne aktivnosti z gradnjo v Mehiki. Prek Kitajske bodo pokrivali tudi Južno Korejo, kamor sicer že izvažajo.
Brez razvoja jih ni
Direktor Polycoma priznava, da si sploh ne predstavlja, da ne bi delali za avtomobilsko industrijo prav zaradi njene zahtevnosti pri kakovosti izdelkov, po prilagodljivosti in razvoju novih izdelkov ter nenehnih izboljšavah. »Tudi sami smo namreč taki. Imamo zelo močan razvoj in naši sodelavci ves čas razvijajo nove izdelke, ne le za avtomobilsko industrijo. Tako je bilo na primer pri razvoju plastičnega dela za avtomobilska pedala. Ko je bil razvoj končan, so že začeli iskati rešitve za novega, ki bo lažji, boljši in tudi cenejši. Ne znamo si sploh predstavljati, da bi delali za katero drugo industrijo. V razvoj vložimo veliko znanja in časa, a prednost je, da naše na novo razvite izdelke lahko ponudimo več proizvajalcem, ki velikokrat res ne vedo, česa smo sposobni,« opisuje Stanonik.
Polycom, ki se mu je s svojimi zahtevnimi izdelki ob avtomatizaciji proizvodnje ter končne kontrole uspelo pozicionirati v višji cenovni razred, je z nedavno selitvijo poskrbel, da se je preobrazil v pametno tovarno, ki povsem ustreza zahtevam industrije 4.0. V letu dni bodo tako na primer povsem prešli na brezpapirno poslovanje, vodstvo ima vsak hip na voljo vse potrebne podatke o poslovanju, odgovorni sodelavci v proizvodnji pa podatke iz proizvodnje z vsakega stroja posebej. »To nam omogoča zelo jasen pogled naprej tako glede zmogljivosti v proizvodnji kot tudi glede kadrov, saj lažje načrtujemo potrebne kompetence in znanja za projekte, ki so pred nami.«
Z močnim razvojnim oddelkom in orodjarno so sposobni kupcem reševati še tako kompleksne izzive. Tako zagotovijo vse od projektne dokumentacije, modela izdelka, izdelave orodij pa vse do avtomatizacije proizvodnje, kar jim zagotavlja veliko prednost pred konkurenco in hkrati omogoča pridobivanje kupcev, ki jih Polycomov celovit pristop prepriča, da se odpovedo sodelovanju s starimi dobavitelji. Velik poudarek dajejo tudi patentiranju. Tako so na primer za Volkswagen razvili del za volanski zglob in ga skupaj patentirali. »Svojega znanja nočemo dati kar tako iz rok,« poudarja Iztok Stanonik.
Pogled v novo desetletje
Z bratom Igorjem Stanonikom, ki je tehnični direktor, bosta vodenje in lastništvo Polycoma do leta 2030 zagotovo že predala. Želita si, da ostane vodenje v družinski domeni, v podjetju pa so tudi že razmišljali o prodaji dela lastništva ključnim sodelavcem. »Verjamem, da ljudje, ki so lastniki podjetja, delajo po najboljših močeh za njegov dolgoročni obstoj. Sicer pa že od majhnega s podjetjem živi moj sin, ki zaključuje študij strojništva in bo študij nadaljeval še na poslovni šoli. Bodo pa seveda potrebna leta uvajanja,« razmišlja Stanonik.
Imajo pripravljeno tudi strategijo za primer nove globalne gospodarske krize, ki jo nekateri napovedujejo za leto 2022 oziroma 2023. »Ves čas spremljamo dogajanje in indicev za krizo ni, vse je v porastu. Smo pa na morebitni pok balona pripravljeni. Predvidevamo, da bomo imeli leta 2020 četrtino proizvodnje manj zahtevnih izdelkov in manjših serij zunaj podjetja. V primeru krize bi 15 odstotkov proizvodnje potegnili nazaj v podjetje, skrajšali delovnik na štiri dni tedensko in nekoliko znižali plače, podobno kot leta 2008,« razmišlja Stanonik.
Direktorja zelo razburjajo odločitve vlade, ki ne gredo v smeri podpore gospodarstvu, še zlasti premislek o dvigu DDV na 24-odstotno stopnjo. »Še vedno je previsoka davčna obremenitev plač visoko izobraženega kadra. Inženirju z veseljem damo tri tisoč evrov plače, a kaj ko damo s tem državi štiri tisočake. Zakaj država zasluži več kot delavec!?« se jezi Stanonik, ki je hkrati prepričan, da bi Slovenija lahko tekla hitreje, če bi se bila podjetja voljna in sposobna prilagajati spremembam, kar pa je v največji meri odvisno od njihovih lastnikov.
