Minuli teden je odvetnik Dino Bauk v imenu akademskega kiparja Alena Ožbolta javnost obvestil, da je upravno sodišče konec leta ugodilo tožbi njegove stranke zoper Mestno občino Ljubljana (MOL). Trem umetnikom so razveljavili dodelitev umetniškega ateljeja na Svetčevi ulici 1, velikega 144 kvadratnih metrov, ter še dveh nekoliko manjših ateljejev v prostorih Švicarije, ker med njimi ni bilo Ožbolta, ki je bil po prijavi na razpis in opravljenem točkovanju uvrščen na prvo mesto na prednostni listi za dodelitev.
Netransparenten razpis
Javni razpis za oddajo umetniških ateljejev in prostorov za kulturne in mladinske dejavnosti je MOL objavil pred letom in pol. Ožbolt se je nanj prijavil, nato pa so ga obvestili, da je najvišje točkovani prijavitelj na prednostni listi. Ko je čez nekaj mesecev iz medijev izvedel, da so »njegov« atelje dodelili akademskemu kiparju Metodu Frlicu, ki ga na seznamu upravičencev sploh ni (bilo), se je pritožil, upravno sodišče pa je konec leta 2017 razsodilo, da so bile Ožboltu kršene ustavne pravice enakosti pred zakonom, pravica do svobode umetniškega ustvarjanja ter do enake konkurenčnosti pri najemu javne kulturne infrastrukture. Sodišče je ugotovilo tudi, da MOL ni upoštevala vseh določil zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, saj ateljejev ni dodelila z dokončno odločbo, ki bi jo morala vročiti tudi zavrnjenim udeležencem. S tem bi imeli pravno pravico do pritožbe nad odločbo.
Odvetnik Bauk je prepričan, da so Ožbolta kar trikrat zaobšli, ko je bila prednostna lista objavljena in ateljeji nato razdeljeni. »MOL mora zdaj postopek spraviti nazaj na točko, preden se je iztiril iz legalnih in transparentnih tirnic, torej v fazo po objavi prednostne liste in pred izdajo odločb o dodelitvi ateljejev, ki jih v prejšnjem postopku po mojem mnenju sploh niso izdali, sklepali so očitno samo pogodbe. Nihče nima pravice priti do ateljeja drugače kot transparentno in preko razpisa. Odpraviti morajo torej posledice netransparentne dodelitve, Ožbolta pa pri tem seveda ne morejo ponovno zaobiti, saj je še vedno prvi na prednostni listi.«
Na MOL zdaj obljubljajo nov upravni akt ter odločbo, ki bo skladna z zakonodajo. Trdijo tudi, da pri razpisu ni prišlo do zamenjave kandidatov Ožbolta in Frlica, le da slednji zaradi pomote ni bil vpisan na prednostno listo. »Ko je komisija ocenjevala vloge, je bil glede na potrebe obeh prijaviteljev na razpolago atelje na Svetčevi. Prostor smo dodelili glede na prejeto število točk in opis potrebnih oziroma želenih prostorov. In ker je Frlic prejel 155, Ožbolt pa 150 točk, je bil atelje dodeljen prijavitelju z enakimi prostorskimi potrebami, vendar z višjim številom točk.« Frlic atelje že uporablja.
Politika razdeljevanja
MOL je z razpisom dala v uporabo 50 ateljejev. Prispelo je 63 vlog, 61 jih je bilo popolnih, dve so zavrgli kot neupravičeni, konec leta 2016 pa je na prednostni listi ostalo še 11 prosilcev. Pojasnjujejo, da so do ateljejev upravičeni tisti umetniki, ki so dejavni znotraj likovne oziroma vizualne umetnosti in imajo akademski naziv s tega področja oziroma so kot posamezniki vpisani v razvid samozaposlenih v kulturi s poklicem slikar/kipar. Potrebujejo tudi stalno prebivališče v MOL, točke na razpisu pa jim prinašajo nagrade, samostojne razstave doma in na tujem, dela v javnih zbirkah, a tudi »pomen, izvirnost in avtorski pristop«. Ker je bilo točkovanje administrativne narave, pojasnjujejo na MOL, so komisijo sestavljali kar uslužbenci MOL sami.
Pri MOL še pravijo, da poznajo samo začasno oddajanje ateljejev, pogodbe se sklepajo za pet let, ob novem razpisu se potem preverja, ali umetniki še izpolnjujejo pogoje uporabe prostorov. »Dosmrtna« uporaba ateljeja zaradi razpisov po letu 2009 torej ni več mogoča. Uporabniki ne plačujejo najemnine, le tekoče stroške uporabe.
Povpraševanje po umetniških ateljejih v Ljubljani je še vedno večje od ponudbe, toda na MOL pravijo, da ateljejev po prenovi v Cukrarni ne bo, četudi so to nekoč obljubljali, bodo pa letos pripravili še en javni razpis, »saj se bodo med letom nekateri prostori sprostili«. Tudi sicer novih ateljejskih prostorov ne načrtujejo, saj so ravnokar zaključili z obnovo Švicarije, kjer je 13 novih ateljejev in štiri rezidence za gostujoče umetnike. Tam zdaj gostuje dvanajst prek zadnjega razpisa izbranih umetnikov, to so Silvester Plotajs, Silvan Omerzu, Ana Sluga, Anja Jerčič Jakob, Nika Autor, Veljko Zejak, Damjan Kracina, Marija Mojca Pungerčar, Tanja Pak, Zora Stančič, Miha Štrukelj in Martina Štirn.
