V soboto so imeli v okrnjeni zasedbi na Brdu pri Kranju slavnostno kosilo predsedniki Slovenije, Hrvaške in Italije ob prevzemu drugega predsedniškega mandata Boruta Pahorja. Udeležbo na kosilu vseh sosednjih držav Slovenije sta odpovedala avstrijski predsednik Alexander van del Bellen zaradi bolezni v družini in njegov madžarski kolega Janos Ader zaradi neodložljivih državniških obveznosti. Čeprav je bila udeležba okrnjena, so z Brda pri Kranju prihajala pozitivna poročila meddržavnega sodelovanja kljub mejnemu sporu med Slovenijo in Hrvaško.
Pahor: Komisija že prispevala k umiritvi razmer
»Vselej sem bil zvest in bom zvest politiki dobrega sosedstva, v primarnem interesu nam je, da z dialogom po mirni poti potrpežljivo in vzajemno iščemo rešitve za težave in se potem držimo teh dogovorov,« je v pozdravnem nagovoru hrvaški kolegici Kolindi Grabar - Kitarović in italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli dejal gostitelj kosila, predsednik Pahor. Po predsednikovi oceni probleme povzročijo ljudje, ti pa jih lahko tudi rešijo. Tisti, ki verjamejo v mir in sožitje, so po njegovem mnenju dolžni s svojim zgledom dokazati, da je mogoče vse težave rešiti mirno in za skupno dobro. »Dobro sosedstvo je najboljši začetek naše zunanje in varnostne politike,« je še menil Pahor.
Spore glede izvajanja arbitraže med Slovenijo in Hrvaško je Pahor omenil zgolj posredno. Šele po kosilu je bil bolj konkreten. Ocenil je, da je neuradna odločitev evropske komisije, da se aktivneje vključi v dosego dogovora o uveljavitvi arbitražne odločbe, med drugim prispevala k umiritvi napetosti na obeh straneh meje. Prav tako je verjetno posredovanje komisije prispevalo tudi k zavedanju obeh strani, da je treba dialog nadaljevati, je še dodal. Podrobnosti morebitnega posredovanja evropske komisije premier Miro Cerar pričakuje v prihodnjih dneh.
Po oceni predsednika sta konsenz v slovenski politiki in vključitev evropske komisije v proces dobri popotnici za to, da bi v razumno kratkem času lahko prišli do napredka. Za Pahorja bi ta napredek predstavljal signal iz Zagreba v Ljubljano in Bruselj, da je načeloma pripravljena sprejeti odločitev arbitražnega sodišča.
Grabar-Kitarovićeva za prijateljsko reševanje vprašanja meje
Hrvaška predsednica Grabar-Kitarovićeva je pojasnila, da nikoli ni bilo vprašanje, ali bo prišla v Slovenijo. Prav v času, ko naslovnice časopisov polni reševanje mejnega vprašanja, se je po njenem mnenju treba srečevati in nadaljevati dialog. »Verjamem, da je vprašanje meje treba reševati na odprt in prijateljski način,« je dejala Grabar-Kitarovićeva, ki je menila, da dobrih odnosov med Slovenijo in Hrvaško ne bi smelo zasenčiti nekaj odprtih vprašanj, niti mejno.
Nadaljnjega sodelovanja s Pahorjem, s katerim sopredseduje procesu Brdo-Brioni, se hrvaška predsednica veseli, to sodelovanje je po njenih besedah tudi najvišjega pomena za regijo Balkana in severovzhodno Evropo. Pahor je sicer že nekajkrat omenil, da z Grabar-Kitarovićevo ne bi bila več upravičena do političnega vodstvenega položaja v procesu Brdo-Brioni, če državi ne bi zmogli rešiti mejnega vprašanja.
Prav element pomoči približevanja zahodnega Balkana Evropski uniji je kot ključno povezovalno točko sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško izpostavil italijanski predsednik Mattarella. »Združuje nas Jadransko morje; v preteklosti smo mislili, da nas morje in meje ločujejo, a v resnici nas združujejo. To zavedanje je temelj Evropske unije in naše skupne evropske prihodnosti,« je poudaril.
