Poznate občutek, ko človek s kruhom poskusi pomazati preostanek vsebnosti konzerve, recimo paštete, pozabi pa na oster rob konzerve in se na njem ureže? To je edinstven občutek.
Hranjenje, pripravljanje hrane oziroma kuhinja kot prizorišče so pojmi, ki se resda in predvsem navezujejo na uživanje. Vendar so tudi potencialna nevarnost. Vključno z dejstvom, da je kuhinjski nož najpriročnejše in največkrat uporabljeno hladno orožje v družinskih prepirih, oziroma vključno z dejstvom, da je jeklenka s plinom potencialna eksplozivna naprava. Domala vsako leto kakšno raznese. Minulo poletje je nekemu Novomeščanu eksplodirala v prtljažniku avtomobila.
Hladilnik kot smrtna past
Kuhinjske naprave delujejo nedolžno, a se hitro sprevržejo v past. Pred tremi leti je na Hrvaškem tragično preminil otrok, na katerega se je prevrnil štedilnik. Resda ni stal v kuhinji, ampak na dvorišču, kot odpad. Otrok se je igral okoli njega in štedilnik se je prevrnil nanj. Sicer pa, ali veste, zakaj se vrata hladilnikov praviloma ne zapirajo z ročico, kot se da videti na starodobnih hladilnikih, po kakršnih se dandanes toži hipsterskim dušam, temveč imajo magnetno zapiranje? Ker so v hladilnikih umirali radovedni malčki, ki so se zapirali vanje, ven pa niso mogli več. Zato so v ZDA leta 1956 tudi sprejeli varnostni akt o hladilnikih. Od tedaj se izdelujejo hladilniki, ki se jih da odpreti od znotraj, vseeno pa se kakšna nesreča še zgodi. Leta 2013 so na starejšo in opuščeno napravo naleteli trije južnoafriški malčki in umrli. No, naivnost ni lastna zgolj otrokom. Zgodba iz devetdesetih o dveh vlomilcih v trgovino na Viču, ki sta se nekega dne skrila v hladilnik, danes deluje kot urbani mit, a je resnična.
Ob kančku malomarnosti se kuhinja lahko spremeni v peklensko kuhinjo. Sploh nočno hranjenje zna biti problematično. Ko se ponočevalec vrne domov, se ga praviloma poloti lakota, obenem pa obnemogel od zabave zlahka zaspi oziroma pozabi, da je dal kuhat hrenovko. Verjetno si predstavljate, kakšne vse so lahko posledice. Kot kakšne so lahko posledice, ko zagori pregreto olje, v katerem je dotični nameraval speči francoski krompirček, potem pa v paniki, ko ugleda plamen, na posodo zlije vodo. Eksplozija je neizogibna, najmanjša možna škoda pa je razdejanje oziroma pleskanje sten. Enako velja za eksplozije ekonomlonca, ki je v konkretnem primeru skoraj povzročil infarkt. Takole pripoveduje Ljubljančan: »Mama je dobila v dar posušeno hobotnico, za katero so ji svetovali, naj jo prekuha v ekonomloncu. Res je storila tako, vendar je malodane doživela infarkt, ko ga je odprla. Ven je namreč izletela nepričakovano velika lovka prej majhne in posušene hobotnice, ki je med kuhanjem spet pridobila realne dimenzije.«
Nesreče v profesionalni kuhinji
A pustimo amaterizem in se osredotočimo zgolj na profesionalce. Na nevarnosti, ki prežijo na profesionalne kuharje, posledično pa tudi na njihove goste, kadar v hrani najdejo košček plastike od mešalnika ali pomivalne žice, če že ne čistila, namesto brizganca, kot se je pred leti zgodilo v primestni ljubljanski gostilni. Gregor Osenar, strokovnjak na področju varnosti in zdravja pri delu iz Zavoda za varstvo pri delu, pravi: »Najpogostejša tveganja v dejavnosti hotelirstva in gostinstva so zdrsi, spotiki in padci, oprema za rezanje in noži, opekline in oparine, ročno premeščanje bremen, hrup, nevarne snovi, plin pod tlakom, vroče delovno okolje in nevarnost požara. Pomembno je, da delodajalci opravijo analizo tveganj in v sodelovanju z zaposlenimi izvajajo ukrepe, s katerimi poskrbijo za zmanjšanje nevarnosti.«
ZDA so statistično izrazito premerjena dežela, njihovi podatki pa govorijo, da vsako leto v kuhinji in pri kuhanju umre 500 ljudi, 5000 pa jih utrpi resne poškodbe. Največji povzročitelj so požari, 100.000 Američanov na leto pa v kuhinji dobi opekline, zaradi katerih morajo poiskati zdravniško pomoč. »Stara električna peč, ki je zagorela pred leti, a smo s tem opravili hladnokrvno, je pravzaprav največja nezgoda, ki se nam je pripetila,« pravi gospod Roberto Monas, poveljujoči gostilnici Krtina D'Ampezzo. »Sicer pa razen občasnih ureznin in običajnih opeklin od kapelj olja nismo imel nezgod.« Ureznine pri kuhanju so standard. Gordon Ramsay se je urezal v TV-oddaji. »Ureznine se zgodijo kljub izkušnjam, glavno ozadje je praviloma naglica in nezbranost,« pravi Matija K., profesionalni kuhar s 15 leti izkušenj v kuhinjah širom po Evropi, začenši s picerijo v Berlinu. »No, prej se boš urezal s topim kot z ostrim nožem. Tudi sam sem imel ne tako davno nesrečen primer, ko mi je neprimeren in top nož odletel pri rezanju trdega sira. Kot se reče, sem se urezal do kosti. No, najbliže tragediji sem verjetno bil, ko sem se polil s približno litrom vrelega olja iz friteze. Cvrl sem hrano, z desno roko sem upravljal mrežico, ki sem jo potapljal v olje, z levo pa sem z lopatico poskušal odpraviti neko oviro v fritezi, ki je onemogočala, da bi mrežico gladko potopil. A s sunkom sem povzročil val, ki je pljusknil čez rob. K sreči sem imel oblečen predpasnik, ki se ga po navadi otepam. V tem primeru mi je rešil vitalne organe.«
Iskre in ugrizi
Če je predpasnik v zgornjem primeru bil rešilen, je bil v primeru Scotta Conanta, ameriškega kuharskega zvezdnika, usoden. »Delal sem zabavo v okviru Food&Wine magazina, na štedilniku pa sem imel ogret velik lonec z vrelim oljem. S predpasnikom sem se zataknil za ročaj in vsebnost kompletnega lonca se mi je zlila po nogi. Še zdaj imam brazgotine.« Jamie Oliver, še en svetovni kuharski zvezdnik, pravi, da mu je ob neki priložnosti vročinski val, ki je butnil iz pečice, opekel moškost. Kdo bi pričakoval? Kot težko pričakuješ, da bi ti z žara prasknila iskra v oko. Kar je najhujša nezgoda v karieri Roberta Prinčiča, poveljujočega gostilni Čompa. »Od tedaj sem za žarom vedno z zaščitnimi očali,« pravi.
Obstajajo tudi smrtni primeri. Najbolj bizaren se je zgodil šefu kitajske restavracije v ZDA, ki je pripravljal obaro iz kačjega mesa, natančneje iz kobre. Dvajset minut potem, ko ji je odrezal glavo, se je vrnil k delu, poprijel za odrezano glavo, ki pa je, kot je za kače značilno, še vedno refleksno odreagirala oziroma ga ugriznila. Človek je umrl.
