V zadnjem času so pri ljubljanski zastopnici pacientovih pravic Duši Hlade Zore pomoč večkrat poiskali bolniki, ki so se skušali zaman naročiti na pregled ali zdravljenje. Tisti, ki so napotnico dobili lanskega novembra in decembra, so na primer dobili odgovor, da je »kvota« že izpolnjena in naj znova pokličejo po novem letu. »V opravičilo bolniku povedo, da so denar, ki je bil na voljo, že porabili. Ljudje so zadovoljni že, ko dobijo datum, tudi če čakajo dolgo. Tako vedo vsaj, kdaj bodo na vrsti,« opaža Hlade-Zoretova.
V ambulantah še počasneje kot pri operacijah
Denarja, ki je bil na voljo za dodatne preglede in zdravljenja, v slovenskem zdravstvu lani sicer niso v celoti porabili. Do novembra so opravili slabo polovico operacij, ki jih je predvidel enkratni dodatni program za skrajševanje čakalnih dob. Koliko bolnikov je prišlo na vrsto tik pred koncem leta, še ni znano. Jasno pa je že, da možnosti dodatnih zdravljenj v bolnišnicah in drugje tudi tokrat niso v celoti izkoristili. Od 846 operacij hrbtenice, nanjo je treba po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje v povprečju čakati 15 mesecev, so jih bolnikom do novembra na primer zagotovili 461. Še v manjšem odstotku – do novembra so v tem primeru opravili okoli tretjino dodatnega dela za skrajšanje čakalnih dob – so ta poseben program izpolnili v specialistični ambulantni dejavnosti.
Letošnji prijemi bodo nekoliko drugačni, napovedujejo na ministrstvu za zdravje in v zdravstveni blagajni. Za začetek nameravajo bolj zgodaj kot v prejšnjih letih pojasniti, koliko denarja bo na voljo za katero zdravljenje. Splošni dogovor, s katerim ga bodo razdelili, bi bil lahko sprejet do konca meseca, predvideva ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Bolnišnicam in drugim izvajalcem je že naročala, naj nadaljujejo dodatna zdravljenja za skrajšanje čakalnih dob. Lani so prvi med njimi dodatna zdravljenja začeli aprila, je spomnila. Jasneje pa bodo letos določili tudi, koliko zdravljenj morajo opraviti v posamezni bolnišnici. Med drugim nameravajo posebej spodbujati specialistične preglede, pri čemer je v nekaterih primerih, na primer v revmatologiji, glavna težava pomanjkanje zdravnikov.
Odpraviti zastoje
Po besedah generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Marjana Sušlja bo treba zagotoviti zlasti, da bo krajšanje čakalnih dob kontinuirano in da dodatna zdravljenja ne bodo omejena le na nekaj mesecev na leto. Denar ni edini dejavnik, ki vpliva na vrste čakajočih, je dodal. Če je na voljo premalo časa, zaposlenih in drugih zmogljivosti, ga v zdravstvu ne porabijo v celoti. »Letos dodajamo osem milijonov evrov. Pomembno je, da bodo lahko izvajalci delo začeli takoj po sprejetju splošnega dogovora, s katerim se povečuje tudi cena storitev,« je dejal.
Trenutne cene, ki jih bolnišnicam in drugim v zdravstvu priznava zdravstvena blagajna, so v primerjavi z letom 2009 nižje za dobrih osem odstotkov. Ista zdravljenja morajo tako opraviti za manj denarja kot v predkriznem obdobju. Za pet odstotkov višje cene, s čimer posledice varčevalnih rezov delno »popravljajo«, bi lahko po oceni Sušlja bolnišnicam vendarle omogočilo boljše poslovanje. V bolnišnicah in drugih zdravstvenih zavodih so sicer pozivali k višjemu, 8,5-odstotnemu dvigu priznanih cen.
