Ideja Narodnega bloka in polemika »Slovenca«.
Radgonska »Samouprava« je izprožila idejo, naj se osnuje volivni blok iz vseh onih strank, ki hočejo, da se država uredi in mirno razvija na edini mogoči podlagi: »V zunanji politiki mirni razvoj in konsolidacija Evrope, zvestoba mirovnim pogodbam in zvestoba dosedanjim prijateljem. V notranji politiki močna država, zasnovana na podlagi široke samouprave ljudstva in zdravega narodnega in državnega edinstva. Mirna gospodarska obnova brez nevarnih eksperimentov.«
»Slovenec « – organ katoliškoboljševiške koalicije – se je čutil s tem živo prizadetega. Ker ni mogel odgovoriti stvarno, je odgovoril po onem starem načinu žurnalistične polemike, katerega smo nekoč imenovali: »Štefetov slog«. – Malo se zlaže, malo zavije, popopra z neslanostjo in zabeli z robatostjo, a vse zavije v obliko osebnih napadov. (…)
Slovenski narod, 13. januarja 1923
Napredni blok pokopan.
Poročali smo že, da so vsa prizadevanja jugoslovanske demokratske stranke za vstvaritev enotne fronte med naprednimi narodnimi strankami za bodoče volitve v skupščino naletela na take težkoče, da ni računati več na uspeh v tej smeri. Dobro mišljeno ponudbo je odklonila tako kmetijska stranka kakor narodnosocialna stranka. Ako ta pošteno mišljen poskus demokratske stranke »Slov. Narod« smeši v svojih predalih ter imenuje korake, ki so jih storili demokrati v ta namen »brez uspešno snubljenje«, ter se istočasno raduje »košarice«, je to stvar okusa in stvar politične vesti lista »Slov. Narod« ki še vedno pravi, da je, napreden in da je naroden. (…)
Nova doba, 13. januarja 1923
Ljubljana, 12. januarja.
Slovenski klerikalizem se ne sme presojati le po tem, kako se, odkar je izgubil premoč, udejstvuje kot opozicijonalna stranka, marveč je treba nanj in na njegovo kvarnost gledati takrat, kadar vlada in komandira. Iz taktičnih ozirov nastopa danes klerikalizem z modernimi gesli ter vsakojakimi vabljivimi frazami, ker mu je na tem, da preslepi slovensko javnost ter jo znova pridobi za svoje zlohotne namere. Dajte mu v roke znova moč pa se vam bo predstavil v vsej nagoti svojega protinarodnega reakcijonarstva!
Med inteligenco se klerikalci danes eksponirajo za slovensko vseučilišče, na deželi pa hujskajo ljudstvo proti osnovnim šolam in učiteljstvu. (…)
Jutro, 13. januarja 1923
Mlatenja antiklerikalne slame
so se zadnje čase pridno lotili Žerjavovi prijatelji v »Jutru«. Slama pa ostane slama, naj jo mlati Peter ali Pavel. Posebno veliko naprednjaške slame pa je namlatilo »Jutro« v svoji včerajšnji številki. Piše, da slovenski »klerikalizem«, medtem ko se eksponira za slovensko vseučilišče, na deželi hujska proti prosveti, šolstvu in ljudski izomiki. Verjamemo, da je demokratom zelo neljubo, da se SLS dosledno po svojem kulturnem programu tako zavzema za naš najvišji kulturni zavod, ker se s tem le še bolj osvetljuje postopanje »svobodomiselne« in »prosvetljene« demokratske stranke, ki za ustanovitev slovenskega vseučilišča ni niti z mezincem ganila, proti njemu dosledno intrigirala in bi ga raаjši danes kakor jutri ugonobila, ker se vseučilišče v Ljubljani ne da udinjati njenim strankarskim namenom in ker slovensko kulturo kot fanatični posrbljevalci sploh iz dna duše sovraži. Kar pa se tiče šolstva, se ni nikoli v nobeni dobi ustanovilo toliko ljudskih in srednjih šol kakor takrat, ko je imela v Sloveniji vlado SLS, medtem ko začenja šolstvo v Sloveniji rapidno propadati ravno z dnem, ko je državo vzela v roke demokratsko-radikalna koalicija! (…)
Slovenec, 14. januarja 1923
Velike in male stranke.
Maribor, 13. jan. V volilni borbi bo razvilo svoj prapor tudi več novih strank in strančic, katerih oče je kak ambicijozen prvak ali kaka neznana lokalna veličina, ki se doslej ni mogla uveljaviti. Jugoslovensko politično življenje je bilo že ob zadnjih volitvah silno razkosano; kakor kažejo znamenja, bo tokrat še slabše. Komu je to v korist, ne vemo; pozitivno pa se lahko trdi, da je prevelika razcepljenost političnih mas škodljiva i državnim i ljudskim interesom. Razcepljenost pri volilnih skrinjicah se prenese tudi v parlament in postane prava coklja, ki neprestano ovira razmah parlamentarnega dela.
Politična razcepljenost je značilna za vse mlade, neizkušene demokracije. Tam, kjer je parlamentarizem takorekoč zrastel z narodom, kjer se je demokracija ustalila in zlila z vsem državnim življenjem, opažamo značilen pojav: malo strank, a posamezne stranke z ogromnim številom organiziranih pristašev. (…)
Tabor, 16. januarja 1923
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si
