Pripravljenost za nadaljevanje dialoga o uveljavitvi arbitražne odločbe, pozivi k aktivnejšemu posredovanju evropske komisije, beleženje hrvaških kršitev nove mejne črte in priprave na tožbo proti Hrvaški pred sodiščem EU. Takšne obrise kaže zunanja politika Slovenije po lanskem 29. decembru, ko se je iztekel rok za sklenitev dogovora o uveljavitvi arbitražne odločbe. Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je včeraj poslancem parlamentarnega odbora za zunanjo politiko (OZP) predstavil slovenske priprave na vložitev tožbe proti Hrvaški po 259. členu o delovanju EU. Dokumentacijo zanjo bo po napovedih Erjavca Slovenija evropski komisiji predložila do konca februarja, ta pa ima nato tri mesece časa, da se izreče, ali bo v tožbo proti Hrvaški stopila skupaj s Slovenijo ali pa jo bo prepustila Sloveniji. Po štiriurni seji so člani OZP izrekli podporo vladi, da gredo njene aktivnosti v pravi smeri, je povedal premier Miro Cerar.
Kljub slovenskim pripravam na vložitev tožbe Erjavec še vedno pričakuje, da bo Hrvaška spremenila svoje stališče. »Prepričan sem, da je treba biti samo potrpežljiv in nadaljevati dejavnosti glede uveljavitve arbitražne razsodbe,« je dejal Erjavec in pristavil, da je pravo na slovenski strani, prav tako evropska komisija, od katere pa pričakuje »aktivnejši, konkretnejši angažma«. Tudi Cerar želi, da bi Hrvaška spremenila svoje stališče do uveljavitve odločbe in Sloveniji ne bi bilo treba vlagati tožbe: »Najbolje bi bilo, če bi Hrvaška pristala na implementacijo in takšni koraki ne bi bili potrebni.«
Ljubljana še ni prejela povabila komisije na pogovore
Dokler so aktivnosti komisije usmerjene k temu, kako uveljaviti arbitražno odločbo, so vsi njeni koraki dobrodošli, zagotavljajo vladni viri. Manj jasni so glede morebitnega srečanja premierjev Cerarja in Andreja Plenkovića ob posredništvu Jean-Clauda Junckerja, o katerem se je začelo govoriti po obisku predsednika države Boruta Pahorja pri predsedniku evropske komisije.
Novo srečanje premierjev o uveljavitvi arbitražne odločbe za zdaj ni načrtovano. To so po evropski komisiji včeraj potrdili tudi v slovenski vladi. Cerar sicer pričakuje, da bo o pobudi evropske komisije obveščen v prihodnjih dneh, ko bo nekoliko bolj izdelana. Tudi podrobnosti morebitnega srečanja so za zdaj precej nejasne. Na vladi tako nimajo konkretne ponudbe iz Bruslja, kako naj bi takšno srečanje potekalo, niti ne vedo, ali bi morebitnih pogovorih šlo za ločene sestanke predsednika Junckerja ali za skupno srečanje predsednika komisije z obema premierjema. Pred dnevi priprave tovrstnega srečanja v evropski komisiji niso želeli potrditi, so pa zagotovili, da posredniške aktivnosti med Slovenijo in Hrvaško še vedno vodi prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans. Cerar od Timmermansa zdaj pričakuje, da bo ponudil konkretne možnosti, ki bi pripeljale do uveljavitve arbitražne razsodbe.
Brez sporočila, da Hrvaška sprejema arbitražo
V slovenski vladi tako še naprej vztrajajo pri popolni izvršitvi arbitražne odločbe. Slovenija ne more začeti novih bilateralnih pogovorov o meji s Hrvaško, še naprej vztrajajo viri, a hkrati – tako kot doslej – ne zavračajo dvostranskih pogovorov z Zagrebom o uveljavitvi arbitražne odločbe. Doslej v Ljubljano ni pripotovalo nikakršno uradno ali neuradno sporočilo Zagreba, da bi ta sprejemal arbitražno odločbo, navajajo vladni viri, ki se sicer strinjajo z oceno predsednika Pahorja, da bi takšno sporočilo pripomoglo k razelektritvi odnosov med državama. V vladi tako še naprej pričakujejo aktivno udejstvovanje komisije, ki mora po oceni virov pritiskati predvsem na Hrvaško, tudi zaradi negativnih posledic, ki bi jih nezaključeni mejni spor s Hrvaško imel na širitveni proces EU na zahodni Balkan.
Čeprav še ni opustila ponudbe za dialog s Hrvaško o izvajanju arbitražne odločbe, Slovenija medtem nadaljuje z njenim izvajanjem in beleži hrvaške kršitve novodoločene meje. Te bodo služile kot dokazno gradivo za tožbo pred sodiščem EU. V okviru implementacijskih aktivnosti se začenjajo nastavitve katastra v zaselkih Mirišče in Drage, ki so po določitvi meje z arbitražno odločbo pripadli Sloveniji. »Bistveno je, da Slovenija povsem mirno, odgovorno in dosledno izvaja arbitražno odločbo,« je menil premier Cerar.
V slovenske vode v dveh tednih 55 hrvaških plovil
Policija in ribiška inšpekcija, ki jo bo vlada okrepila s tremi novimi ribiškimi inšpektorji, v Piranskem zalivu še naprej beležita kršitve meje in ribolov hrvaških ribičev v slovenskih vodah. Od začetka izvajanja arbitražne odločbe je v akvatorij, ki je bil Sloveniji dodeljen z odločitvijo arbitražnega sodišča, vplulo 55 hrvaških plovil, 21 je bilo ribiških bark, 34 pa policijskih. Intenzivnost teh incidentov je trenutno nizka, a je ob prihajajoči ribiški sezoni pričakovati, da se bo ponovno povečala. Po sprejetju odločbe arbitražnega sodišča je bilo teh vplutij precej več. Od lanskega junija je v šestih mesecih do preteka roka za dogovor o izvajanju arbitražne odločbe slovenska policija zabeležila več kot 1098 vplutij hrvaških plovil. Za primerjavo: v letih pred arbitražno odločbo je slovenska policija, ko je še izvajala nadzor na večjem območju in popisovala hrvaška plovila v piranskem akvatoriju vse do 300 metrov pred hrvaško obalo, obravnavala 300 do 400 kršitev na leto.
Slovenska policija, ki ji hrvaški policijski čolni onemogočajo popisovanje ribičev na terenu, še naprej beleži ta vplutja in s fotografiranjem – podobno kot ob cestnoprometnih prekrških – dokumentira vplutja bark v slovenske vode. Kmalu bodo začeli pošiljati kazni storilcem prekrškov zaradi nezakonitega prestopa državne meje in ribarjenja brez ustreznih dovolilnic. Po uveljavitvi arbitražne odločbe pri slovenskih oblasteh doslej še noben hrvaški ribič ni zaprosil za novo dovolilnico.
