Na ministrstvu za finance sicer menimo, da je prostor za medresorsko usklajevanje za pogajalsko mizo in ne v medijih, še posebno v obdobju, ko je bil kompromis, sprejemljiv za obe ministrstvi, že dosežen. Povsem nesprejemljivo pa je za nas izpostavljanje in diskreditiranje posameznih javnih uslužbencev, ki pri glavnini pogovorov niti niso sodelovali, hkrati pa so pri svojem delu zavezani visokim strokovnim standardom. V nobenem primeru pa predstavniki ministrstva za finance v pogovorih niso predstavljali ali zagovarjali svojih osebnih stališč, temveč so vselej predstavljali dogovorjena strokovna stališča ministrstva za finance.
Pri iskanju rešitev smo zasledovali dolgoročno vzdržnost javnih financ, s tem povezano konkurenčnost poslovnega okolja in na drugi strani ustrezno raven socialne države, ki temelji na načelih solidarnosti in pravične porazdelitve bremena. Ne smemo pa pozabiti, da imamo v Sloveniji dohodke iz dela znatno obremenjene s prispevki (in ne davki), na kar nas že nekaj časa opozarjajo tudi mednarodne institucije, pobude za razbremenitev dela pa prihajajo tudi s strani socialnih partnerjev in strokovne javnosti.
Glede določitve višine zdravstvenega doplačila smo na ministrstvu za finance vložili velik napor v to, da z novimi ukrepi za financiranje zdravstvenega varstva ne bi izničili razbremenitve dohodkov v okviru davčnih ukrepov, ki smo jih pripravili in so bili sprejeti v letih 2016 in 2017. Gre za ukrepe, ki z znižanjem davčne obremenitve dohodkov iz dela predvsem visoko strokovnih in najproduktivnejših zaposlenih. Ukrepi zagotavljajo pomemben korak k bolj konkurenčnemu poslovnemu okolju za podjetja, ki zaposlujejo v Sloveniji, k ohranjanju delovnih mest v Sloveniji ter pozitivno vplivajo na produktivnost in učinkovitost v podjetjih. Zagotavljanje konkurenčnega poslovnega okolja pa je ključno za dolgoročno vzdržno gospodarsko rast, od katere pa imamo pomembne koristi vsi državljani.
S trenutno ureditvijo v Sloveniji posameznik s 100.000 evri dohodka na leto v zdravstveno blagajno iz naslova obveznih prispevkov za zdravstveno zavarovanje prispeva skupno 13.450 evrov, nekdo z minimalno plačo pa 1299 evrov. Že obstoječi sistem tako zasleduje načelo solidarnosti in zagotovo imamo v Sloveniji enega najbolj solidarnih sistemov financiranja javnega zdravstva. Za njegovo vzdržnost pa moramo, kot smo že poudarili, imeti v uvidu tudi širši vidik javnih financ in gospodarskega okolja ter skrbeti predvsem za to, da se bodo ta sredstva porabljala transparentno in gospodarno.
Temu načelu je ministrstvo za finance skušalo slediti tudi ob določitvi ustrezne višine zdravstvenega doplačila. Z uveljavitvijo predloga zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki predvideva uvedbo zdravstvenega doplačila v različnih višinah glede na doseženi dohodek posameznika, pa s tem še dodatno zagotavljamo načelo solidarnosti, saj tudi v tem primeru tisti posamezniki, ki prejemajo višje dohodke, plačujejo višji skupni prispevek v zdravstveno blagajno za enak obseg pravic kot tisti, ki imajo nižje dohodke. Zgolj teoretičen izračun pri posamezniku, ki prejema plačo v višini 100.000 evrov na leto (na mesec to pomeni nekaj več kot 8300 evrov), bo tako po predlogu zakona danes njegov skupni obvezni prispevek za zdravstveno varstvo znašal 13.870 evrov, medtem ko bo prejemnik minimalne plače prispeval v zdravstveno blagajno iz naslova obveznih prispevkov za zdravstveno varstvo 1539 evrov.
Tjaša Baraga Naraločnik, ministrstvo za finance
