Da smo tam, kjer smo, je en sam vzrok, in to ta, da smo v »tržno gospodarstvo«, dejansko v tatinski kapitalizem, prišli brez močne leve, delavske stranke, brez komunistične stranke, ki bi nove kapitaliste držala na kratko ob grožnjah s stavkami. Našo lažno komunistično stranko, imenovano Zvezo komunistov, ki so jo številni imeli zgolj za zatočišče, da jim je prineslo kako prednost pred drugimi državljani, so pred osamosvojitvijo množično zapuščali, tisti, ki so ostali, so jo nekajkrat preimenovali, kar pomeni, da so se je sramovali, ali pa so članstvo v njej zamrznili. Pravih, resnih, resničnih komunistov že dolgo ni bilo v Sloveniji, saj so bili preganjani ali preprosto iztrebljeni.

Namesto da bi v kapitalizem prišli s stranko, ki bi pod prste gledala novodobnim kapitalistom, ni bilo stranke, ki bi to počela, in še najmočnejši sindikat, preimenovan v »svobodni«, bi bilo bolje, ko bi se imenoval drugače, saj smo jim bili prej trn v peti tisti, ki smo se upirali tatinskem lastninjenju njihovih partijskih direktorskih pajdašev iz nekdanje iste lažne partije. Za nameček pa je moralo ostati pravosodje nedotaknjeno, saj je naš prvi predsednik z zamrznjeno partijsko vestjo zahteval, da ostanejo sodniki s trajnim mandatom, vse to pa je omogočilo ravbanje brez posledic.

Ne obstaja niti en sam samcat primer sodne odločitve v korist oškodovanih zaposlenih in delničarjev, pa smo Slovenci preživeli tako imenovani rop tisočletja, ko se je praktično pokradla malodane vsa industrija, pri čemer so nedotakljivi – sodniki in tožilci – ob izogibanju gospodarskega (tranzicijskega) kriminala ves čas prejemali normalne plače. Kako so si ob tej pasivnosti »pridelali« dolge sodne zaostanke, ostaja pravosodna skrivnost. Ne v socializmu in niti danes nimamo prave, leve, delavske stranke, ampak samo stranke za lastno korist. Le kaj imamo od tega državljani Slovenije, če je zaprta milostljiva Hilda Tovšak, niso pa ji vzeli niti toliko evrov, kolikor nas stanejo njene počitnice na Igu? Da, državica Slovenija, točneje Butale, ima še največ koristi od prometnih prekrškarjev in tožb zaradi češplje, katere korenine so na eni, sadeži pa padajo na drugo stran sosedove meje.

Sami smo si krivi, sem napisal zgoraj. Seveda, saj potem spet pridejo volitve, in ker smo slovenceljni – tako nam pravi Svetlana Makarovič – brez spomina, volimo take, ki lepo govorijo, ki nenehno spreminjajo ime stranke, a jim gre le za svojo rit, kar so dokazali in dokazovali skozi zgodovino. No, če se »socialdemokrati«, iz čigar legla prihaja tudi Borut Pahor, sramujejo svoje »komunistične« preteklosti, imajo pravi razlog, a še vedno ni dovolj, če le spreminjajo napis na vratih stranke, morali bi spremeniti vsebino, saj so pravi socialdemokrati delavska stranka.

Jožef Praprotnik, Jesenice