Turistični delavci se bodo na Bledu glede na osnutek strategije razvoja turizma do leta 2025, ki so ga javno predstavili včeraj, en mesec pa bodo zbirali pripombe nanj, osredotočali na ciljne skupine turistov. Mednje sodijo družine, aktivni obiskovalci, uživači, romantiki, razvijali pa bodo tudi profesionalni turizem denimo za podjetnike, predstavnike različnih strok in podobno. Želijo, da bi se ljudje, ki živijo in delajo na Bledu, zavedali, da so del destinacije in da njihov odnos in vedenje soustvarjata sloves kraja. Pri turističnih in gostinskih delavcih želijo povečati predanost in zavzetost. Vse to nameravajo dopolniti z ustrezno infrastrukturo.
Ne želijo masovnega turizma
»Največji poudarek smo dali kakovosti, ki jo je treba izboljšati,« pravi Tomaž Rogelj, novi direktor Turizma Bled. Župan Bleda Janez Fajfar pa dodaja: »Nikakor ne želimo razvijati masovnega turizma. Bled ne sme postati kot španski Lloret de Mar. Takšen turizem najbolj usahne v obdobju 'suhih krav'.« Zato tudi strategija ni naklonjena gradnji novih zmogljivosti, na primer hotelov in hostlov, temveč dvigu kakovosti obstoječih zmogljivosti.
Nekateri udeleženci predstavitve so se zbali, da gre pri strategiji ponovno za kup spodbudnih besed, ki bodo končale v predalu. To je med drugim izpostavil tudi ustanovitelj festivala Okarina Leo Ličof. »Ves čas ista pesem. Zdi se mi, kot da imamo na Bledu lepo dirkalno stezo, dober avto, nimamo pa šoferja, ki bi ga vozil,« je ponazoril s primerom. Prepričan je, da bi morali snovalci veliko bolj upoštevati domačine, ki so bili doslej po njegovem preslišani.
Ni visokega turizma brez zadovoljnih uslužbencev
Predsednica Turističnega društva Bled Jana Špec pa je opozorila na ustrezne kadre, ki jih na področju gostinstva in turizma celo na Bledu primanjkuje, saj se najboljši delavci za boljši zaslužek pogosto odpravijo na delo v tujino. »Kapital bi moral poskrbeti, da bi se dobiček od turizma razdelil tudi med zaposlene. Brez zadovoljnega, strokovnega in visoko motiviranega kadra je vsaka strategija zaman.« Primer dobre prakse ravnanja z dobičkom iz turizma, na primer iz vstopnin na blejski grad, ki se vračajo v sofinanciranje projektov na Bledu, je predstavil direktor zavoda za kulturo Bled Matjaž Završnik. Ob tem je opozoril na ne ravno zaželene enodnevne goste na Bledu, ki jim strategija prav zaradi doprinosa k prihodkom iz turizma ne bi smela obrniti hrbta.
V strategiji so sicer zapisali, da se bodo osredotočali pretežno na tuje goste, saj »predstavljajo glavnino tistih, ki preživijo na Bledu dlje časa in zapravijo več denarja, oboje predstavlja tudi strateški cilj Bleda v prihodnje«. Opozarjajo pa tudi na posebno skupino, ki po prihodkovni strani pomeni relativno pomemben del, to so enodnevni obiskovalci, tako tuji kot domači. »Med vsemi enodnevnimi so najpomembnejši prehodni gostje iz azijskih držav, ki sicer ostanejo na Bledu pogosto manj kot 12 ur, a vendar pomembno trošijo. Ti gostje povzročajo tudi veliko prometno obremenitev, kar na drugi strani pomeni minus za Bled in nejevoljo za prebivalce. Zato se bo Bled v prihodnosti promoviralo več v tistih deželah in za tiste, ki nameravajo preživeti na Bledu več dni.«
Domači gostje pa so, opozarjajo avtorji, vselej dobrodošli. »Za umiritev njihove morebitne nejevolje ob bolj obremenjenih dnevih se bo poskrbelo tako, da se bo v kritičnih mesecih obveščalo o gostoti in obremenitvi Bleda. Torej preventiva in ne kurativa,« so zapisali. Turistični tokovi se bodo umirjali postopno, najprej s severno obvoznico, potem namenskimi parkirišči in južno obvoznico, kar bo omogočilo udobnejše uživanje Bleda. »Ne moremo obljubiti, da gneče ne bo, temveč bomo skrbeli, da bo znosna,« pa ob tem še opozarja Rogelj.
