Znanstvenik je na letnem srečanju predavateljev povlekel poetično paralelo med črnimi luknjami in depresijo, s sporočilom, ki obolelim za to duševno motnjo prinaša upanje.
»Sporočilo te lekcije je, da črne luknje niso tako črne, kot delujejo. Niso večne ječe, kot smo nekoč mislili,« je dejal Hawking. »Stvari lahko tudi izstopijo iz črnih lukenj, morda prek njih celo prehajajo v drugo vesolje. Tako da, če imate občutek, da ste v črni luknji, ne obupajte – vedno obstaja pot.«
Hawking je pred 400-glavo množico spregovoril tudi o tem, da ceni svoje dosežke in o tem, kaj je dosegel v življenju, navkljub težki nevrološki bolezni, ki so mu jo diagnosticirali leta 1963, ki mu onemogoča in omejuje tako gibanje kot govor.
»Čeprav sem imel to nesrečo, da sem dobil to bolezen, sem imel veliko srečo vsepovsod drugje. Imam srečo, da se ukvarjam s teoretično fiziko v tako zanimivem času – to je eno redkih področij, kjer moja invalidnost ni nikoli predstavljala resne pomanjkljivosti,« je povedal znanstvenik in dodal, da je prav tako pomembno, da se ne prepustimo jezi, ne glede na to, kako težko se nam zdi življenje. »Če se ne morete smejati sebi in življenju na splošno, potem lahko izgubite vse upanje.«
