Ekvadorska vlada išče tretjo državo ali mednarodno znano osebo za posredovanje v pogajanju z Veliko Britanijo, da bi se dosegel dogovor o usodi 46-letnega Juliana Assangea, ki se vse od 29. junija 2012 zadržuje na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu. Namen dogovora je, da mu britanska vlada oziroma britansko pravosodje izda posebno dovoljenje, s katerim bi lahko zapustil državo in odpotoval v Ekvador. Po besedah ekvadorske vlade je situacija ustanovitelja spletne platforme Wikileaks nevzdržna. Njegovi pravni zastopniki so v sredo zahtevali še, da mu britansko pravosodje prekliče zaporni nalog, s katerim mu grozi Velika Britanija.
O prizadevanjih je ekvadorska zunanja ministrica Maria Fernanda Espinosa v torek v Quitu poročala na novinarski konferenci za zunanje dopisnike. Povedala je, da je z britansko vlado v stalnem kontaktu v zvezi z rešitvijo problema avstralskega novinarja. Dejala je: »Proučujemo možnosti mediacije, saj je v našo veliko korist, da dosežemo dokončno rešitev primera Assange.« Zaključila je, da je njegova situacija s pravnega in humanitarnega vidika nevzdržna.
Mediacijo bi po njenih navedbah lahko opravila kaka tretja država ali znana oseba, ker kaže, da ne bo možno doseči nobene rešitve brez mednarodnega sodelovanja in Velike Britanije, ta je prav tako izkazala zanimanje, da bi našli izhod. Predlog Quita je na prvi pogled enostaven, a politično zapleten. Britanska vlada bi lahko Assangeu izdala posebno dovoljenje, da lahko varno zapusti ekvadorsko veleposlaništvo in se vkrca na letalo za Ekvador, kjer bi živel kot svoboden državljan. Ekvadorski časnik El Universo je pred dvema dnevoma poročal, da je Assange že maja lani pridobil ekvadorsko državljanstvo in s tem tudi uradni potni list te južnoameriške države, Espinosa pa je danes dejala, da je postal ekvadorski državljan 12. decembra lani.
Zastaranje na Švedskem Assanga ni odrešilo
Leta 2012 je Assange uradno zaprosil za diplomatski azil na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, da bi se izognil aretaciji zaradi obtožb domnevnega posilstva na Švedskem. Obtožbo, za katero Assangeevi odvetniki trdijo, da je povsem »arbitrarna«, je švedsko tožilstvo maja lani umaknilo, uradno zaradi zastaranja. Obtožba naj bi pomenila ukano, da bi ga aretirali in izročili ZDA, kjer ga preganjajo zaradi objave zaupnih vojaških in diplomatskih dokumentov leta 2010 o vojnah v Iraku in Afganistanu. Zaradi tega Assange lani ni zapustil ekvadorskega veleposlaništva, saj je britanska policija v enem lanskih komunikejev zapretila, da ga bodo nemudoma prijeli, če bo stopil na ulico, in sicer na podlagi sodnega ukaza za njegovo aretacijo, ker se ni odzval na poziv, da se zglasi na sodišču v Westminstru 29. junija 2012, to je dne, ko je vstopil v ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu.
Assangeevi pravni zastopniki domnevajo, da bi ga Britanci prijeli in izročili ZDA. Ameriški državni tožilec Jeff Sessions je aprila lani izjavil, da je zanje Assangeeva aretacija prioriteta. Obtožba je tajna, po mnenju nekaterih bi lahko bil obsojen celo na smrt. Britanska premierka Theresa May do zdaj ni niti potrdila niti zanikala, da bi prejeli od Washingtona zahtevo za izročitev Assangea. Na izjave ekvadorske ministrice za zunanje zadeve je pred dvema dnevoma sledil odgovor britanske vlade, ki se glasi: »Ekvadorska vlada se zaveda, da je edini način za rešitev tega problema ta, da Julian Assange zapusti ambasado in se sooči s pravosodjem.«
Po drugi strani je Assangeeva dolgoletna odvetnica Jennifer Robinson izjavila, da ima njena stranka osnovno pravico do zaščite pred preganjanjem s strani ZDA: »Če želi Velika Britanija dokazati, da je država, ki spoštuje človekove pravice in obveznosti ZN, potem je prišel čas, da London dovoli Assangeu uživati pravico do svobode.« Spomnila je, da je delovna skupina ZN za samovoljna pridržanja leta 2016 odločila, da je njegovo pridržanje arbitrarno in bi mu morali zagotoviti svoboden odhod. Robinsonova je ob tem izpostavila, da se je preganjanje v času Trumpove administracije še povečalo.
