Zadnja razprava o evropskem proračunu je trajala osemnajst mesecev. Evropski komisar za proračun Günther Oettinger si želi, da bi bila tokratna krajša in bi evropski voditelji večletni proračun lahko potrdili marca prihodnje leto. S prvo orientacijsko razpravo je evropska komisija danes podala uvod v sprejemanje večletnega proračuna, ki ga bo po prehodnem obdobju zaznamoval predvsem izstop Velike Britanije iz EU.
Pred dnevi je predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker opozoril, da se mora Evropska unija zdaj najprej dogovoriti o svojih ciljih v prihodnosti, potem pa določiti vire financiranja. S tem komisija obrača logiko sprejemanja dosedanjih večletnih proračunov, v katerih se je naprej določilo višino proračunov, nato pa se je iz njih financiralo projekte. »Ne želim si, da bi prišlo do velike razprave, kdo so neto plačniki in kdo neto prejemniki evropskega proračuna. Zavedati bi se morali, da res obstajajo neto plačniki, a vsi smo politični neto prejemniki,« je še menil Juncker.
Večji prispevek držav in novi viri financiranja
Evropska komisija bo konkreten predlog večletnega evropskega proračuna dala maja. Zaradi izstopa Velike Britanije bo v njem po prehodnem obdobju zevala prihodkovna luknja od 12 do 14 milijard evrov. Ob tem bo Evropska unija soočena tudi s povečanimi izdatki na področju varovanja meja, notranje in zunanje varnosti, upravljanja migracij in investicij v raziskave ter razvoj. »Obeh razhajanj ne želimo premostiti z zadolževanjem. EU mora še naprej ostati nezadolžena,« je ob predstavitvi prvih razmišljanj evropske komisije napovedal komisar Oettinger.
Primanjkljaj, ki bo nastal v evropski proračunski blagajni, namerava komisija nadomestiti s strukturnim krčenjem proračuna in zagotavljanjem svežih virov financiranja. Po ocenah Oettingerja bodo morale nekoliko več prispevati tudi države. Vendar naj se delež njihovih prispevkov ne bi povečal na 2 odstotka BDP, kot se je to omenjalo v preteklosti, temveč s sedanjih 1,1 odstotka na največ 1,2 odstotka BDP. Kako malo evropske državljane stane Evropa, je Oettinger ponazoril s primerjavo pobranih davkov, ki jih države članice namenjajo za EU. »Od vsakih 100 pridelanih evrov države z davki odvzamejo 50 odstotkov. Od teh 50 evrov za Evropsko unijo prispevajo enega. 49 evrov pa ostane v Berlinu, Parizu, Rimu…«
Velikost rezov v kohezijo in kmetijstvo še ni znana
Pri prihodnjem večletnem proračunskem obdobju bodo delno zarezali tudi v kohezijske sklade in na področje kmetijske politike (za obe področji iz trenutnega evropskega proračuna gre več kot 70 odstotkov denarja). Oettinger in Juncker nasprotujeta drastičnim rezom na področju kmetijstva, čeprav se Juncker zavzema za precejšnjo spremembo kmetijske politike.
Komisija namerava prihodnji večletni proračun razbremeniti tudi zaradi ukinjanja rabatov. Zagotovo pa komisija ne bo predlagala krčenja sredstev za programe študentske mobilnosti Erasmus+ in za vlaganja v raziskave v naslednjem desetletju v okviru programov Horizon. Evropska unija ne namerava več financirati programov, če ti ne bodo imeli dodane vrednosti, ta pa bo morala biti dokazljiva po točno določenih kriterijih. Točno definicijo te dodane vrednosti bodo v evropski komisiji še pripravili. Zagotovo pa proračunski predlog komisije ne bo vseboval predloga za vzpostavitev posebnega proračuna za območje evra, o čemer je sicer razmišljal francoski predsednik Emmanuel Macron.
Z novim večletnim evropskim proračunom – komisija bo ponovno predlagala sedemletno proračunsko obdobje – se bodo morale na koncu strinjati vse države in tudi evropski parlament.
