V civilni iniciativi Sinja Gorica in EKOI že ves čas vztrajajo, da bi moral Kemis poškodovano konstrukcijo odstraniti in preden postavi novo, bi moral zaprositi ponovno za gradbeno dovoljenje. Po okoljevarstvenem dovoljenju je bil Kemis dolžan v vse prostore, kjer je skladiščil in predeloval nevarne odpadke, namestiti gasilne aparate, pa tega ni storil, čeprav je imel že v 2o14 en požar in v 2o15 še dva zapisana požara. Po požaru 21. maja 2o17 pa so v zadnjem času ugotovili vsak mesec kakšen požar. Torej ni bilo avtomatskih gasilnikov, niti ni organizirana 24-urna požarna straža. Ob skoraj 10 milijonih prometa in 0,7 milijona evrov čistega dobička bi pa te stroške že zmogel, ali ne?
Odgovorni iz Kemisa tudi niso zagotovili zamašitve kanalizacijskih jaškov s čepi, ki so jih imeli, da iztekle kemikalije iz požarne vode, ki so se razlile po prometnih poteh ob napravi, ne bi stekle v potok Tojnica. Po okoljevarstvenem dovoljenju bi moral Kemis zunaj naprave hraniti podatke o vrstah in količinah nevarnih odpadkov, pa tega ni naredil, kar je ugotovila inšpektorica.
Ali po vseh teh malomarnostih Kemisa še kdo verjame, da bodo v primeru ponovnega obratovanja vse delali po zakonu in da nikoli več ne bo zagorelo?
Direktor Gorenja, ki je postavil tovarno 2oo9 v Sinji Gorici, Vrhnika, v naturi 2ooo, bi jo moral zdaj ukiniti oziroma preseliti v kraj, kjer ne bi ogrožala ne ljudi ne narave. Zaradi svojega dobrega imena se direktor Gorenja noče vpletati v svojo zavoženo naložbo.
Ali Vrhničani res nimajo pravice dihati kolikor toliko čistega zraka, piti vodo iz pipe, uživati sadje in zelenjavo, pridelano na vrtovih, njivah in pašnikih? Po ustavi imajo pravico do vsega tega.
Alenka Dimic, Domžale
