Mike Tyson je v kraju California City nedaleč od Doline smrti kupil 16 hektarjev velik ranč. Na njem pa ne bo redil konj ali gojil koruze, temveč se bo pridružil rastoči industriji gojenja konoplje. V Kaliforniji je namreč od prvega januarja letos dovoljena tudi rekreativna uporaba marihuane in temu primerno se bo povečala pridelava konoplje. Nekdanji boksar se je podviga lotil zelo resno in bo poleg gojenja kanabisa na ranču organiziral manjši obrat za pridelavo izvlečka in živilskih izdelkov iz konoplje. Seveda bo poskrbel tudi za to, da bodo lahko obiskovalci v njegovih trgovinah kupili izdelke in Tysonovo travo, vse skupaj pa testirali v kočicah za glamurozno kampiranje. Da pa bi bilo vse tudi poučno, bo del posesti namenil učnemu centru kultiviranja te rastline. Podjetje, ki ga je ustanovil v ta namen, se imenuje Tyson Holistic, specializiralo pa se bo za medicinsko uporabo kanabisa v primeru posttravmatskega sindroma. Zato zaposluje veliko vojnih veteranov.
Tyson še zdaleč ni edina ameriška slavna oseba, ki se bo podala v takšen posel. Repar Ghostface Killah je odprl podjetje za prodajo izdelkov iz konoplje. Legenda country glasbe in dolgoletni ljubitelj kanabisa Willie Nelson izdelke iz kanabisa z blagovno znamko Willie’s Reserve prodaja v vseh ameriških zveznih državah, ki to omogočajo. Lani je odprl trgovine v Washingtonu in Koloradu, letos načrtuje odprtje trgovin v Kaliforniji.
Kanada, svetovna marihuanska velesila
Ameriška zakonita trgovina z marihuano je ena najhitreje rastočih poslovnih panog. Leta 2016 se je v njej obrnilo sedem milijard dolarjev, kar napoveduje, da bo do leta 2020 ta številka vsaj 20 milijard dolarjev. Del te rasti je v prodaji proizvodov iz kanabisa, velik del pa tudi v gojenju. Kajti če verjamete ali ne – večina ameriškega trga zakonite prodaje kanabisa ta trenutek sloni na pridelku iz Kanade. Deset največjih proizvajalcev kanabisa v Severni Ameriki je iz Kanade. Lani je bilo v Kanadi 79 licenciranih gojiteljev kanabisa, največ v Ontariu in Britanski Kolumbiji. Največji med njimi je Canopy Growth Corporation, ki ima skoraj devet hektarjev notranjih površin za vzgojo konoplje in zapolni do 20 odstotkov vseh kanadskih potreb. Ena od njihovih plantaž se imenuje Tweed in je v nekdanji tovarni čokolade ter velja za največji steklenjak za vzgojo konoplje na svetu. Vsa produkcija je popolnoma avtomatizirana, tako da rastline nenehno rastejo v enakih razmerah. Za razvoj sort, ki jih gojijo, pa uporabljajo najnovejšo gensko tehnologijo.
Razlog, zakaj je Kanada tako razvit trg proizvodnje kanabisa, je v tem, da je v tej državi že od leta 2001 legalizirana medicinska uporaba marihuane. Ob tem je država poskrbela, da so izdali dovolj licenc za gojenje konoplje, tako da so glede tega popolnoma samozadostni. Višek pa izvažajo v ZDA. Za nameček je marihuana v Kanadi obdavčena nižje kot alkohol, saj je liberalna vlada Justina Trudeauja prepričana, da je to dober način, da zajezijo črni trg proizvodnje in prodaje marihuane. Tudi zato je specifika kanadskih proizvajalcev, da so veliki. Z velikimi proizvajalci se zniža cena proizvodnje, a po drugi strani gre za bolj ali manj monopolen položaj štirih največjih proizvajalcev, ki so izrinili vse manjše.
Vzpon panoge
V ZDA je gojenje konoplje za zdaj še razdrobljeno, a kljub temu napovedujejo, da bo v prihodnjih letih kanabis postal druga najdobičkonosnejša ameriška poljščina tik za koruzo. Posamezne zvezne države imajo različne predpise o tem, kdo lahko goji konopljo. V Koloradu denimo lahko prodajalec konoplje in izdelkov iz nje sam pridela do 70 odstotkov prodane količine. Ker je to cvetoča panoga, so se že pojavili večji proizvajalci, ki kupujejo manjša podjetja za gojenje, ta pa se pogosto združujejo v zadruge. Lani je bilo največje ameriško podjetje za gojenje in predelavo konoplje GW Pharmaceuticals, ki pa jo goji predvsem za svojo predelavo v kanaboidne farmacevtske pripravke.
Toda že zdaj so se pojavila zaskrbljena vprašanja okoljevarstvenikov, kaj bodo veliki steklenjaki za gojenje kanabisa pomenili za okolje, predvsem v smislu porabe električne energije. Samo v Kaliforniji gojilci kanabisa porabijo tri odstotke vse elektrike, ki jo porabijo v tej zvezni državi. Največji problem je seveda razsvetljava, ki je v rastlinjakih za gojenje konoplje močnejša kot v operacijski dvorani. Po podatkih organizacije Renewable Energy World se za rast enega grama konoplje porabi 5000 kilovatnih ur energije. Raziskovalci z univerze Berkeley opozarjajo tudi na to, da je količina toplogrednih plinov ob ameriški proizvodnji konoplje v steklenjakih podobna tisti, ki jo proizvede tri milijone avtomobilov. Ocenjujejo, da bo v prihodnje gojenje konoplje v steklenjakih na letni ravni prispevalo 15 milijonov ton toplogrednih plinov.
Nemški rastlinjak v bunkerju
K cvetoči kmetijski panogi pa skuša svoj lonček pristaviti tudi Evropa. Po poročanju nemških medijev v Nemčiji nastaja največje evropsko gojišče konoplje. V jedrskih bunkerjih opuščene Natove baze v Memmingenu jo gradi Christoph Rossner, in to s pomočjo vladnih in evropskih subvencij. Odkar je od lanskega poletja kajenje marihuane v medicinske namene dovoljeno tudi v Nemčiji, se je povpraševanje po tej snovi močno dvignilo. Nemški urad za droge ocenjuje, da kanabis redno uživa okoli pet milijonov Nemcev in da bi na leto potrebovali okoli dve toni kanabisa, ki bi ga predpisovali v medicinske namene. V prihodnosti pa se bo povpraševanje še dvignilo in računajo, da bi ga potrebovali celo dvanajst ton na leto. Zato ni čudno, da je dva milijona evrov vreden projekt spreminjanja bunkerja v plantažo konoplje zelo zaželen poslovni podvig. Tisoč kvadratnih metrov velik podzemni rastlinjak bo imel svojo minielektrarno, tako da s porabo elektrike ne bo obremenjeval okolice. Pri gojenju bodo Nemcu pomagali kdo drug kot Kanadčani, v zameno pa bo plantaža gojila konopljo tudi za potrebe raziskovanja univerze v Britanski Kolumbiji in münchenske univerze. Pričakujejo, da bodo prvo žetev na trg poslali konec letošnjega leta.
