Kot je povedala direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac, gre zasluga samemu pomenu muzeja Reina Sofia, ki je imel v letu 2017 3,8 milijona obiskovalcev, v času slovenske razstave pa je bilo tam mogoče videti tudi Picassovo razstavo ob 80. obletnici Guernice.
NSK je vzbudil v Španiji veliko zanimanja tudi zaradi primerljivih značilnosti med našim in španskim prostorom v 80. letih, meni Badovinčeva, takrat sta se obe deželi začeli bolj odpirati v mednarodni prostor, pri obojih se pojavljajo mnoga gibanja z močnim emancipacijskim impulzom, mnogi umetniki si nadevajo različne persone. »Politični kontekst v španski diktaturi in tranziciji je bil sicer drugačen od političnih razmer v Jugoslaviji, a sta obe območji doživeli podobne izkušnje, kot je odsotnost svobode izražanja ali človekovih pravic. Ta vprašanja, ki jih obravnava tudi NSK, so univerzalna,« je sklenil še madridski koordinator razstave Rafael Garcia Horrillo. sta, šum
