Predsednik države Borut Pahor je prvi uradni obisk v Bruslju po prevzemu drugega predsedniškega mandata končal z obiskom sedeža severnoatlantskega zavezništva Nata. Medtem ko je s predsednikom evropskega sveta Donaldom Tuskom in predsednikom evropske komisije Jean-Claude Junckerjem dan poprej govoril predvsem o izvajanju arbitražne odločbe o določitvi meje med Slovenijo in Hrvaško, to ni bila tema pogovorov Pahorja z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom. Čeprav sta tako Slovenija kot Hrvaška članici Nata, sta Pahor in Stoltenberg ocenila, da izvajanje odločbe arbitražnega sodišča ni stvar severnoatlantskega zavezništva.
»Na splošno smo osredotočeni na to, kako lahko zmanjšamo napetosti v jugovzhodni Evropi,« je skopo dejal Stoltenberg. Predsednik države, ki je že na pogovorih z Junckerjem poudarjal prijateljsko usmerjenost obeh držav, je podobno sporočilo imel tudi na sedežu Nata. »Ne morem si predstavljati, da bi ena država uporabila silo za implementacijo arbitražne odločbe ali za preprečitev implementacije,« je povedal Pahor in pristavil, da sta diplomacija in Evropska unija tisti, ki morata najti pravilno pot za implementacijo arbitražne razsodbe. Če državi ne bi bili zmožni doseči dogovora o implementaciji odločbe, bi po Pahorjevih besedah moralno in politično škodo kot voditelja procesa Brdo-Brioni utrpela tudi on in hrvaška predsednica Kolinda Grabar - Kitarović. To stališče je sicer Pahor prvič podal že lansko poletje, ko je Slovenija na Brdu gostila predsednike zahodnobalkanskih držav v okviru procesa Brdo-Brioni.
Slovenija mora storiti več
Glavnina današnjih pogovorov Pahorja in Stoltenberga je bila sicer namenjena varnostni situaciji z Rusijo in Bližnjim vzhodom. Oba sogovornika tudi nista mogla mimo nedoseganja Slovenije, da za obrambne izdatke nameni 2 odstotka BDP, kot to predvideva Nato. Stoltenberg je Slovenijo, tako kot poziva tudi druge države članice, pozval k postopnemu povečanju obrambnih izdatkov. Kot je dejal generalni sekretar Nata, je do upada izdatkov za obrambo po koncu hladne vojne prišlo pri vseh evropskih zaveznicah Nata. Spomnil je, da so se leta 2014 zaveznice po ruski aneksaciji Krima, pojavu Islamske države in zaostrenih varnostnih razmerah v Siriji in Iraku spet zavezale h končanju rezov v obrambne proračune in njihovemu postopnemu povečanju.
Od držav se ne pričakuje, da že letos dosežejo dva odstotka proračunskih izdatkov za obrambo, a da se k temu cilju postopoma premikajo, je pojasnil generalni sekretar Nata. Stoltenberg je sicer pozdravil, da je Slovenija uspela ustaviti proračunske reze v obrambo. Hkrati pričakuje, da bo zdaj, ko se krepi tudi slovensko gospodarstvo, pri večanju obrambnih izdatkov storila več – tudi z večanjem deleža za vojaško opremo. »Ne verjamem, da bomo v nekaj letih dosegli obljubljena dva odstotka, je pa pomembno, da počasi vlagamo več v obrambo,« je dejal vrhovni poveljnik slovenskih oboroženih sil. Do večjih naložb v obrambne izdatke po Pahorjevi oceni ne sme prihajati zato, ker je to zahteva Nata, temveč zaradi pripravljenosti države na nove varnostne grožnje.