Predsednik države Borut Pahor se je danes mudil na obisku pri predsedniku evropskega sveta Donaldu Tusku in predsedniku evropske komisije Jean-Claudu Junckerju, s katerima ga ne povezuje zgolj politično prijateljstvo, temveč tudi skupen podpis pod hrvaško pristopno pogodbo leta 2012, ko so še vsi trije bili predsedniki vlad. Pahor je prišel v Bruselj prosit za aktivnejšo vlogo evropske komisije pri posredovanju za implementacijo arbitražne razsodbe, potem ko prvega podpredsednika evropske komisije Fransa Timmermansa do konca preteklega leta še ni bilo na posredniško misijo v Zagreb in Ljubljano.
Težavno, a možno vzpostavljanje dialoga
Evropska komisija se je pripravljena aktivneje udejstvovati pri implementaciji arbitražne razsodbe, je nakazal predsednik komisije Juncker. »Obstaja možnost za rešitev, ki bi bila dosežena s pogajanji, čeprav pa se tudi strinjam, da arbitražna odločba obstaja. In to moramo spoštovati. Uresničiti jo moramo na najboljši možni način, ne da bi se povečale razlike med obema državama,« je dejal Juncker. Slovenija in Hrvaška po njegovi oceni gojita prijateljske odnose, kljub temu si ni delal utvar, da bo dialog mogoče zlahka ustvariti. »Vse, kar bo vzpostavljeno, bo vzpostavljeno na težaven način. A med državama vendarle ni nobene vojne,« je dejal Juncker.
Predsednik Pahor je sicer v Bruselj prišel s svojimi predlogi, kako spodbuditi dialog med Slovenijo in Hrvaško, vendar je odločitev, kdaj in kako bo komisija storila prvi korak v mediaciji med Zagrebom in Ljubljano, prepuščal Junckerju. Kljub temu je ocenil, da je vendarle pomembno, da se s tem prvim korakom ne odlaša in se z njim da vedeti, da se misli resno. Če do tega koraka ne bi prišlo, bi po Pahorjevem mnenju veliko manevrskega prostora dobile tiste politične sile ne le v Sloveniji in na Hrvaškem, temveč tudi v širši regiji Balkana, ki zase vidijo priložnost v spodbujanju nacionalizma in nespoštovanju mednarodnega prava. Ponovno se je zavzel, da bi iz Zagreba v Ljubljano in Bruselj prišlo uradno ali neuradno sporočilo za sprejetje arbitražne odločbe.
Drugih spor ne briga
Predsednik komisije je sicer poudaril, da gre pri slovensko-hrvaškem sporu za omejen problem, vendar gre za vprašanje, ki zadeva celotno Evropsko unijo. Hkrati pa je tudi dal vedeti, da nerešena dvostranska vprašanja zahodnobalkanskih držav vplivajo tudi na njihovo možnost, da postanejo članice EU. »Želel bi, da čim prej razrešijo mejna vprašanja, preden vstopijo v EU. Naj se dogovorijo med seboj prej, ne pa potem (po vstopu, op. p.),« je dejal Juncker, ki je sicer zagotovil, da bo evropska komisija opravila svojo mediacijsko vlogo, saj je sklic arbitražnega sodišča tudi del hrvaške pristopne pogodbe.
Na to podrobnost je opozoril tudi Pahor, ki je opozoril, da Hrvaška z zavračanjem implementacije arbitražne odločbe krši tudi lastno pristopno pogodbo k EU, ki jo je lahko sklenila zaradi doseženega dogovora o prenosu mejnega vprašanja na arbitražno sodišče. »Slovenija upravičeno pričakuje, da bo Hrvaška držala dano besedo,« je poudaril Pahor. Čeprav je Juncker vnovič potrdil zavezanost komisije arbitražni odločbi in pokazal pripravljenost za aktivnejše posredovanje med prestolnicama, pa je bil vendarle tudi precej jasen, da drugih držav članic v EU mejna vprašanja Slovenije in Hrvaške ne zanimajo kaj dosti: »Predsednikom vlad poskušam razložiti problem. A jih prav malo briga.«
