Potem ko je novomeško okrajno sodišče sredi decembra nekdanjega generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja oprostilo obtožb o zlorabi uradnega položaja in pravic v zadevi Škrlec, je enako sodbo v tej zadevi danes dočakal tudi nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar. Čeprav je takšno sodbo pričakoval, pravi, da je razočaran nad tem, da je tožilstvo »žrtvovalo svojo, z ustavo zajamčeno samostojnost in podleglo političnim pritiskom, pa tudi pritiskom znotraj tožilstva«. Tožilka Manja Prezelj je napovedala pritožbo, Zalar pa dal jasno vedeti, da bo morala svojo odškodninsko odgovornost v tej zadevi nositi tudi država. »Kmalu bodo vloge tožnika in tožilca obrnjene,« je napovedal.
Sodnica: Končni rezultat bi bil v vsakem primeru enak
Tožilstvo je Zalarju očitalo, da je tik pred nastopom nove vlade leta 2012 zlorabil svoj položaj, ko je na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva na Fišerjev predlog imenoval Boštjana Škrleca, takrat državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu, čeprav naj bi vedel, da postopek njegove izbire ni bil izpeljan pravilno. Zakonodaja je takrat izbor generalnega direktorja dopuščala bodisi z javnim natečajem (za netožilce) bodisi s pozivom znotraj tožilskih vrst. Tako je generalno tožilstvo izbor začelo z natečajem, na katerega sta se poleg Škrleca prijavili še dve kandidatki. Medtem je bil Škrlec imenovan za višjega državnega tožilca na vrhovnem tožilstvu. Fišer je nato postopek izbire prekinil in imenovanje peljal naprej po postopku izbire znotraj tožilskih vrst. Takšno kombiniranje postopka pa je po prepričanju tožilstva nedopustno.
Po mnenju sodnice Melite Perko sicer ni dvoma, da je bil postopek izpeljan s kombiniranjem, vendar bi bil končni rezultat ne glede na vrsto postopka enak, saj je bil Škrlec očitno najboljši kandidat. Torej, tudi če bi Fišer do konca peljal prvi postopek, bi ministru prav tako predlagal Škrleca. »Pa tudi vsaka kršitev postopka še ni zloraba položaja,« je dejala. Zalar je pojasnil, da so si zakon takrat vsi razlagali enako, da pa ni vedel vseh podrobnosti o tem, kako je potekal sam postopek.
Zalar: Bil sem priročna kolateralna žrtev
Kot je dejal po izreku sodbe, sam ni bil »glavna tarča« kazenskega postopka, ampak je bil to nekdanji generalni državni tožilec Fišer. »Sem bil pa priročna kolateralna žrtev,« je dodal. Zalar je prepričan, da je šlo za politični konstrukt takratne SDS. Kot pravi, pa naj bi tudi izredni pregled tožilkinega dela pokazal mnoge nepravilnosti. »Okrožna državna tožilka je že od začetka predkazenskega postopka vedela, da niso podani nobeni elementi kaznivega dejanja in da tudi nima nobenega dokaza za svoje očitke. Na to jo je izrecno opozoril vrhovni državni tožilec, ki je pregledal njeno delo v tej zadevi,« je še dejal.
Po njegovem prepričanju je šlo tožilstvo tudi prek zakona, ko je opravilo pregled njegovega (in Fišerjevega) finančnega stanja, čeprav jima niso očitali pridobitve premoženjske koristi. Zadevo zdaj preverja urad informacijske pooblaščenke. »Tožilstvo ni našlo nič, se je pa danes osmešilo. Kot predsednik sodišča se ne spomnim, da bi se kadar koli zgodilo, da kazensko sodišče zaključi obravnavo takoj po zagovoru obdolženca, brez da sploh izvede kateri koli drug dokaz. To je najboljši dokaz za to, da je bilo dejanje tožilstva oziroma obtožni predlog na silno trhlih nogah, brez podlage v zakonu.«
