Začelo se je v znamenju dolžnega optimizma. Angela Merkel (CDU) in Horst Seehofer (CSU) sta ob prihodu v strankarsko centralo nemških socialnih demokratov (SPD) izrazila prepričanje, da je sporazum o oblikovanju prihodnje koalicije ob prizadevanju vseh strank mogoč, njun gostitelj Martin Schulz pa je napovedal »dobro voljo« SPD za »konstruktivni dialog«. Po uvodnem dopoldanskem sestanku na vrhu so nato že včeraj popoldne pogovore začele nekatere izmed dobrega ducata delovnih skupin.
Obsojeni na uspeh
Pogovori o morebitnem koalicijskem sodelovanju naj bi se po načrtih končali do konca tega tedna, glede na njihov izid pa naj bi socialni demokrati na izredni strankarski konferenci 21. januarja odločali o tem, ali vodstvu stranke dodelijo mandat tudi za koalicijska pogajanja. SPD je glede ponovnega sodelovanja v veliki koaliciji s konservativci pod vodstvom Merklove še vedno razklana. Največ, kar je Schulz včeraj »smel« reči, je zato bilo, da gredo v pogajanja brez »rdečih linij«, vendar odločeni, da uveljavijo kar največ »rdečih programskih točk«.
Ker bodo od volitev kmalu minili štirje meseci, se v vodstvih vseh treh strank zavedajo, da so nemški volilci že po malem nestrpni, pri tem pa si jih dobra polovica po izsledkih javnomnenjskih raziskav želi velike koalicije; če bi se pogajanja izjalovila, kot najboljšo rešitev večina vidi nove volitve. Ker te ne bi ustrezale niti Merklovi in Seehoferju niti Schulzu, so vsi trije tudi osebno »obsojeni na uspeh«, vendar to hkrati še ni zagotovilo za uspeh pogovorov in kasnejših pogajanj.
Glavne oziroma kočljive teme koalicijskih pogovorov in nato predvidoma še pogajanj bodo enotno zdravstveno zavarovanje, davčna in proračunska politika, evropska vprašanja in vzdržnost pokojninskega sistema. Glede prvih treh so stališča SPD na eni in (predvsem) CSU, deloma pa tudi CDU, nasprotna. Bavarski konservativci recimo odločno nasprotujejo zahtevam socialnih demokratov po združitvi zdravstvenih blagajn, višji obdavčitvi najvišjega dohodninskega razreda in podjetniških dediščin, SPD pa nasprotuje višjim obrambnim izdatkom in znižanju davka na dobiček pravnih oseb.
Evropska politika mehkejši oreh
Boljše izhodiščne možnosti za kompromis ponujata evropska politika in pokojninski sistem, malce tudi zato, ker zlasti glede prve nobena od strank nima povsem podrobno opredeljenih stališč. Načeloma so predlogi francoskega predsednika Emmanuela Macrona za vse sprejemljivi, toda konservativci so odločno proti socialdemokratskim zamislim o poglobitvi EU v smeri federacije, še nekoliko bolj pa jih skrbi, da iz predlagane reforme evrskega območja ne bi nazadnje nastala transferna unija, ki bi zahtevala višji nemški delež. Hkrati je očitno prizadevanje predvsem CDU in SPD, da bi se kar najmanj zapletlo glede priseljenske politike. Kanclerka Merklova je glede tega pripravljena popuščati socialnim demokratom glede priseljevanja družinskih članov, vendar ni gotovo, ali bo, denimo, sposobna v zadostni meri ublažiti zahteve CSU po znižanju socialnih pomoči iskalcem zatočišča in določitvi zgornje meje za sprejem beguncev. or
