»Odprava evtanazije zdravih živali v zavetiščih je super, saj smo ena zadnjih držav v Evropi, ki je to sprejela. Nekateri zaposleni v občinah, ki so dolžne financirati 30-dnevno oskrbo zapuščenih živali v zavetiščih, pripovedujejo, da imajo s posamezno živaljo skupaj s sterilizacijo in cepljenji tudi do petsto evrov stroškov, ko mine mesec dni, pa jo na koncu uspavajo, ker ji niso uspeli najti novega lastnika. Denar tako vržejo skozi okno,« razmere na terenu opiše veterinarka Smiljana Nabergoj iz Moravskih Toplic in pozdravlja prepoved usmrtitve zdrave zapuščene živali v zavetišču (za bolne ali poškodovane pse in mačke prepoved ne bo veljala), ki naj bi jo predpisali z novelo zakona o zaščiti živali.
Država finančno dodatno bremeni občine in zavetišča
Nabergojeva je hkrati kritična do predlagatelja zakona o zaščiti živali (ministrstvo za kmetijstvo), ki vse finančno breme za oskrbo zapuščenih živali vali na občine in zavetišča. Po novem bodo morale občine stroške oskrbe in namestitve za posamezno zapuščeno žival plačevati do 45 dni (doslej do 30 dni) od njenega sprejetja v zavetišče, potem bo postala breme lastnika zavetišča (ponekod, na primer v Ljubljani in Kopru, so to občine). »Tudi država bi morala v proračunu zagotoviti nekaj denarja za ta namen,« je prepričana Smiljana Nabergoj.
Kritični so tudi v Skupnosti občin Slovenije (SOS). »Prepoved evtanazije zdravih živali pozdravljamo, nasprotujemo pa, da se dolgotrajna oskrba teh živali financira z občinskim denarjem. Zagotoviti ga je treba drugače – z botrstvi, donacijami… Predlagana rešitev lahko tudi zmanjša zagon in trud za oddajanje zapuščenih živali, češ, saj bo njihovo bivanje v zavetiščih tako in tako financirano, kar je nesprejemljivo,« nam je pojasnila Jasmina Vidmar, generalna sekretarka SOS.
Želja po posebni komunalni taksi še živi
Ob spremembi zakona o zaščiti živali leta 2012 so občine dosegle, da je bila sprva predvidena uvedba posebne komunalne takse, s katero bi lahko financirale številne naloge, povezane s skrbjo za zapuščene živali v svojih lokalnih okoljih. Takso bi plačevala gospodinjstva, ki so zavezana za plačilo storitve zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov. Toda takšna rešitev je pred sprejetjem v državnem zboru izpadla iz zakona, saj po mnenju računskega sodišča ni bila dovolj dodelana. Občine zdaj spet zahtevajo možnost uvedbe posebne komunalne takse. »Dikcijo iz leta 2012 bi bilo treba ponovno preveriti in dodelati,« pravi Vidmarjeva in pristavi, da so občine v letu 2016 za zaščito živali namenile skoraj 1,8 milijona evrov. Oskrbni dan v zavetišču za mačko naj bi znašal v povprečju šest evrov, za psa pa do štirinajst evrov.
Ob predlagani način financiranja zapuščenih živali v predlogu novele zakona o zaščiti živali se je obregnila tudi vladna služba za zakonodajo. »Brez zadostne utemeljitve se breme nadaljnjih stroškov oskrbe zapuščene živali, ki je zavetišče ne odda v 45 dneh od namestitve, prevali na imetnika zavetišča, v katerem je žival nameščena. Predlagamo, da novo ureditev dodatno pretehtate in premislite o njeni sistemski (in vsebinski) ustreznosti, saj bi lahko privedla do neutemeljenega in nesorazmernega finančnega bremena imetnika posameznega zavetišča,« so vladni pravniki pozvali kmetijsko ministrstvo.
