Županstvo Andreja Fištravca je izpopolnilo prakso, kako poskrbeti, da občinski denar pride v prave roke. Ključni pogoj je, da višina pogodbenega zneska (brez DDV) ne presega 20.000 evrov, saj v tem primeru posel odda s postopkom zbiranja ponudb treh konkurentov, ki si jih predhodno izbere sama. Na prvi pogled se zdi pogodbeni znesek zanemarljiv, češ, kaj pa je 20 tisočakov za drugo največjo slovensko občino. Vendar je treba upoštevati, da so občina in njena podjetja v minulih letih sklenili precejšnje število takšnih poslov.
Na Dnevniku smo pogledali v drobovje naročila, ki je sumljivo čudno že na prvi pogled. Gre za občinsko naročilo za izdelavo predstavitvene spletne strani poslovne konference, izdelavo aplikacije za Androidove mobilne telefone in pripravo marketinškega materiala. Čudno je zato, ker javnost ni nikdar videla naročene spletne strani aplikacije in trženjskega gradiva. Pa tudi zato, ker je spletni posel prejelo paraobčinsko podjetje Nipa, katerega osnovna dejavnost je bila upravljanje mestnega akvarija. V času župana Fištravca pa je Nipa pridobila še marsikateri drugi občinski projekt, nazadnje je konec leta bedela nad skoraj polmilijonskim proračunom za izvedbo prazničnega decembra.
Ponudbo oddal tudi direktor občinske uprave
Vrnimo se k naročilu za izdelavo spletne strani, mobilne aplikacije in materiala. Občina je junija 2016 pozvala tri ponudnike. Poleg Nipe sta to bili še podjetji Sitec v lasti Simona Štrancarja, osebe iz najožjega županovega kroga, in Grafika Zlatečan iz Lave. Kakopak sta bili ponudbi Zlatečana in Štrancarja malenkostno dražji od Nipine, ki je brez DDV znašala 19.300 evrov. Na naknadnih pogajanjih o znižanju cene se konkurenta nista zglasila, direktor Nipe Marko Plečko pa je svojo ponudbo znižal za 150 evrov. Občina je pogodbo v višini 23.363 evrov (z DDV) sklenila konec junija 2016, niti dva meseca pozneje pa je »konkurent« Štrancar prevzel vodenje mestne uprave in ta direktorski položaj zaseda še danes.
Nipa, ki je v lasti občinskih podjetij Energetika, Mariborski vodovod in Snaga, nima usposobljenega strokovnega kadra za izdelavo spletnih strani, aplikacij in marketinškega gradiva. Da ne zna izvesti dodeljenega naročila, niti ni skrivala, saj je v svoji ponudbi navedla, da bo skoraj vse izvedel podizvajalec, ki je stari znanec občinarjev. Podjetje Rdeča oranža se je zavezalo, da bo za ceno 17.370 evrov brez davka za Nipo izdelalo idejno zasnovo, spletno stran, mobilno aplikacijo in ves naročeni marketinški material. Občinska Nipa je torej bila zgolj nekakšen posrednik pri poslu, s katerim bi zaslužila 1780 evrov.
V času izvedbe »spletnega« posla je Rdeča oranža izpadla iz koncepta, kot novi Nipin podizvajalec pa je avgusta 2016 nastopilo podjetje Fulpromo. Cena podizvajalske storitve se je podražila na 19.000 evrov, kar pomeni, da je Nipin zaslužek znašal pičlih 150 evrov.
Salomonska odločitev s teorijo kaosa
In kaj je občina prejela za plačanih 23.363 evrov? V uradni dokumentaciji, ki smo jo prejeli iz mestne uprave, ni niti delujoče spletne strani niti mobilne aplikacije, pa tudi ne radijskega in animiranega televizijskega oglasa, ki sta tudi bila del naročila. Navedena spletna stran www.slavicforum.eu ne obstaja. Na zgoščenki so zgolj vizualne idejne zasnove vizitke, nalepke, letaka, posnetki naročene spletne strani in aplikacije… Iz slike je možno razbrati to, da je bilo gradivo namenjeno izvedbi »slovanskega investicijskega foruma«, ki je bil predviden za 7. in 8. oktober 2016. Vendar ga občina ni izvedla ne tedaj ne nikoli pozneje, zato je ves prejeti material ostal v surovi idejni različici.
»Občina je imela veliko željo, da bi Nipa organizirala poslovne konference, v pričakovanju, da bodo investitorji množično prihajali v Maribor,« se tega posla spominja zdaj že nekdanji direktor Nipe Marko Plečko. »Dobili smo svoj del posla in korektno izvedli naročilo, a je potem zadeva obstala na občini.« Zakaj je zamenjal podizvajalca? »Sprejel sem salomonsko rešitev, da ne bi imel težav. Res pa je tudi, da v Nipi nismo vedeli, kaj naročnik pričakuje od nas. Odločitve vodstva mariborske občine presegajo meje racionalnosti. Če jih hočeš razumeti, moraš obvladati teorijo kaosa.«