Pred nekaj dnevi si je ameriški predsednik Donald Trump na twitterju prilastil zasluge za sedanjo popolno varnost na rednih letalskih progah: »Odkar sem prevzel vodenje ZDA, sem bil zelo strog glede varnosti v letalskem prometu. Zdaj pa smo izvedeli dobro novico, da je bilo leto 2017 najboljše in najvarnejše doslej.« Na Trumpov tvit so se tisoči odzvali posmehljivo, med drugimi igralec Bryan Cranston, ki je na twitterju zapisal: »Hvala vam, Donald Trump, da ste preprečili nesreče potniških letal. (…) Bi vas morda lahko prosil, da bi v letu 2018 svoja prizadevanja usmerili v preprečevanje gozdnih požarov in orkanov?« (Torej bi moral Trump spremeniti svoje stališče o podnebnih spremembah!)
Z vsako katastrofo večja varnost
Letalski promet je čedalje varnejši predvsem zato, ker je za letalske družbe in proizvajalce letal bistveno zaupanje potencialnih strank, ki pa ga lahko izgubijo že z eno samo nesrečo, ki izniči več let dela. Tako letalske družbe in proizvajalci letal skrbno analizirajo vsako nesrečo ali incident, kot je bilo na primer v soboto trčenje dveh letal na letališču v Torontu, eno od obeh se je vžgalo, a so vseh 168 potnikov evakuirali brez poškodb. Vsekakor je preteklo veliko krvi, da smo prišli do sedanje varnosti. Tudi 181 Slovencev je na Korziki 1. decembra 1981, kar je bila 40. najhujša letalska nesreča v zgodovini, na določen način dalo življenje za današnje varnejše letenje.
Letalske družbe pa tudi proizvajalci letal poskušajo odpraviti vsako najmanjšo šibko točko v sistemu. Po katastrofah nad Zagrebom 10. septembra 1976, ko je v trčenju dveh letal v zraku umrlo 177 ljudi, in na Kanarskih otokih 27. marca 1977, ko je v trčenju dveh letal na letališču Tenerife umrlo 583 potnikov, tudi veliko več urijo pilote. A danes je tehnična brezhibnost tolikšna, da je velika večina incidentov in nesreč z letali še vedno povezana z napakami pilotov.
Varnost povečujejo tudi računalniški programi, ki lahko zelo dobro predvidijo vremenske ujme in preprečijo tveganja. Sploh danes izdelujejo takšna letala, da jih ne moti niti orkan. Da bi bilo letenje še varnejše, bi bilo v nekaterih vremenskih okoliščinah bolje, da ne bi vzleteli, a letalske družbe zaradi pritiska potnikov takih letov nočejo odpovedati. Nesreča na letu Rio–Pariz leta 2009, v kateri je umrlo 228 potnikov, se je zgodila zaradi napačne odločitve pilota, ki je letalo usmeril v tropski vihar.
Sodobni izzivi za varno letenje
Danes je za varnost bistveno, da se zna pilot pravilno odločiti. Letalske družbe zato s pomočjo simuliranih letov vsakih nekaj mesecev preverijo sposobnosti svojih pilotov, tudi zmožnost reagiranja na nepričakovane dogodke, od preplaha zaradi bombe v letalu do pokvarjenega motorja. Strokovnjaki za varnost pa še vedno menijo, da letalske družbe na takih testiranjih pilotov premalo upoštevajo vse incidente, ki so se zgodili drugim letalskim družbam.
Ne gre zanemariti novih nevarnosti, ki so jim izpostavljena potniška letala v zadnjih letih. K temu bi lahko prišteli številne orkane in druge ekstremne vremenske pojave, ki so v veliki meri posledica podnebnih sprememb. Novost po 11. septembru 2001 so samomorilski teroristi (v 70. letih minulega stoletja so teroristi letala predvsem ugrabljali). Za varnost pred njimi je poskrbljeno predvsem na letališčih. Nova nevarnost so brezpilotna letala (droni) in na letališčih skrbno pazijo, da se jim kakšno ne približa, oziroma ga poskusijo čim prej onemogočiti. Poleg tega so v zadnjih letih nevarni objestneži, ki ponoči z lasersko lučjo motijo pristanek letal. Velika nevarnost je seveda tudi računalniško piratstvo. Posamezniki skušajo prodreti v računalniške sisteme letenja, a se znotraj teh sistemov strokovnjaki za zdaj očitno dobro branijo.
