Ob nedavnem prazniku samostojnosti in enotnosti države sem globoko obžaloval, ker smo kot država vedno manj samostojni, kaj šele enotni. Prazniki nas nekoliko zbližujejo, vendar se čas pred volitvami že kaže v drugačni luči. Posamezne stranke že obljubljajo ukinitev čakalnih vrst v zdravstvu, višje pokojnine in vse mogoče neuresničljive želje. Pri tem vas takoj prosim naslednje: nehajte prosim prodajati poceni obljube in meglo. Dovolj imamo tega. Želimo le, da se Sloveniji povrnejo ugled, delovna mesta, dostojanstvo malega človeka, pravna država ter da se dosledno spoštuje ustava in konec druge svetovne vojne. Pika.

V zgodovini naše države se je naš narod boril za preživetje in obstoj. Nič nam žal ni bilo podarjeno, le izgubljali smo svoja ozemlja. Koroško, Porabje, Benečijo, Istro. Človeku se trga srce. Predvsem takrat, ko obiščeš te kraje. Kaj se bo še dogajalo v bodoče z uresničitvijo arbitražnega sporazuma s Hrvaško, ne vemo.

Tudi za zgrešeno politiko v preteklosti je težko okriviti samo leve politike, kot navaja Božo Rustja v 592. številki Ognjišča. Pripisati izgubo slovenskega ozemlja in nacionalnih interesov v zgodovini naše države, če »prevedem«, samo komunistom oziroma levim politikom, ni na mestu. Ampak pljunek, namenjen levici, je dosegel svoj namen pri ljudeh, ki zgodovine ne poznajo. Moja hči je prepotovala večji del sveta. Slovenije tam večinoma ne poznajo. Ne poznajo niti Peterleta, Novakove, Primca, Tonina, Vrtovca, Janše, Grimsa, Mahniča, Zvera, Pojbiča, potice Likovičeve. Vsi pa poznajo Tita. Če je to komu všeč ali ne, vendar tako je.

Toda vrnimo in osredotočimo se na prihodnost. Naložbe v znanje, gospodarstvo so gibalo razvoja. Imamo podjetja z izdelki, ki so konkurenčni na svetovnih trgih. Razumljivo, da vseh ne morem našteti. Omenil bom Gorenje ali Elan. Težko mi je pri srcu, kadar gledam naše odlične smučarje na smučeh tujih znamk drugih držav. Naj mi bo oproščeno, vendar tako gledam na te stvari. Pri nas doma imamo vse aparate od Gorenja. Kupuj slovensko in daj delo slovenskemu delavcu, je bila pred leti predvolilna »parola« stranke, ki je nasledila komuniste in se je imenovala ZLSD. So morda s tem levi politiki storili kakšen greh?

Z največjim gnevom pa obsojam ustanove in odgovorne ljudi, ki so dobro plačani in ne opravljajo svojega dela, da bi omogočili posameznikom in podjetjem, da bi lahko v najkrajšem možnem času in v enostavnih postopkih pridobili gradbena in druga dovoljenja in se morajo seliti v tujino. Tega odnosa države do ljudi pa ne morem sprejeti, še manj razumeti. Imamo odlične inovatorje, ljudi z izjemnimi idejami, vrhunskim znanjem, pa niso nikakor uslišani. Ko bodo to spoznali naši politiki, banke in razne zbornice in ko se bo končno upoštevala tudi zdrava kmečka pamet, se nam obeta prva Slovenija in ne druga Švica, o kateri smo leta 1991 pripadniki teritorialne obrambe sanjali s puško v roki. I Feel Slovenia.

Srečko Križanec, Štore