Mariborska Zlata lisica je znova dokazala, da se v Kranjski Gori sicer znajde, a ne tako dobro kot v domačem okolju. Junakinja dvodnevnega slovenskega alpskega smučarskega organizacijskega vrhunca, ki si ga je ogledalo okoli sedem tisoč gledalcev, je bila Mikaela Shiffrin. Američanka je prepričljivo vknjižila 39. in 40. zmago svetovnega pokala, po slalomu pa celo dejala, da ji je uspel najboljši v karieri. »To je bilo blizu popolnosti,« priznava Mikaela Shiffrin, ki je z dvojno zmago ponovila podvig Avstrijke Kathrin Zettel iz leta 2010.
Superiornost Mikaele Shiffrin je najlepše opisala Frida Hansdotter, ki je pred štirimi leti v Kranjski Gori dobila svojo prvo tekmo svetovnega pokala. »Vse nas čaka težko delo, da se Mikaeli bolj približamo. Alpsko smučanje je dvignila na drug nivo. Pogoji na progi so bili zelo težki, saj je bil na nekaterih delih popoln led. V takšnih razmerah se najbolje znajde tisti, ki ima največ samozavesti. In to je ta čas Mikaela Shiffrin,« pravi Švedinja, ki je bila ob Wendy Holdener edina z manj kot dvema sekundama zaostanka za sijajno Američanko.
Slovenska alpska smučarska reprezentanca je na 54. Zlati lisici najbolj opozorila nase v veleslalomu. Tina Robnik je s sedmim mestom dosegla uvrstitev kariere, Meta Hrovat se je s 13. časom tretjič v karieri uvrstila med najboljšo petnajsterico, Ana Drev pa je napovedovala in pričakovala več od 20. mesta. Slovenke so po Lienzu na drugem veleslalomu zapored dosegle lep ekipni uspeh, ki je navdahnjen z napredkom Mete Hrovat in Tine Robnik ter čakanjem prebliska Ane Drev. Tudi na slalomu je odpovedala prva slovenska favoritinja. Kriza Ane Bucik se poglablja, nase pa je s prvo uvrstitvijo na drugo progo opozorila 23-letna Klara Livk. Osmi slalom v karieri se ji ni izšel po pričakovanjih, saj je odstopila tik pred ciljem. »Sprva sem bila razočarana, a sem kmalu dvignila glavo. Že jutri me v Flachauu čaka nova priložnost,« pravi alpska smučarka iz Selc pri Železnikih. Edina slovenska dobitnica točk je bila Maruša Ferk na 20. mestu.
S sproščenostjo do sedmega mesta
Junakinja v slovenski reprezentanci je bila Tina Robnik, ki se je v tej sezoni po Söldnu drugič uvrstila med najboljšo deseterico. »Ko sem videla, da sem na prvi progi kljub številnim napakam dosegla sedmi čas, sem bila pomirjena. Na drugi progi sem smučala bolj sproščeno. Energijo navijačev sem izkoristila sebi v prid in prišla do uspeha kariere,« je pojasnila Tina Robnik. »Od svojega smučanja sem pričakovala več. Nisem bila sposobna prilagoditi ritma in sem izgubljala od starta do cilja. Nisem nastavila smuči pod pravimi koti, držala sem se preveč nazaj. Razočarana sem, a ne bom delala drame, saj rezultat ni dokaz mojega realnega stanja,« trdi Ana Drev.
»Vesela sem, ker sem na drugi progi, ki je bila direktna, superveleslalomska, dokazala, da se znajdem na vseh postavitvah. Na drugi progi sem se znašla celo bolje kot na prvi, ki bi mi morala biti bolj pisana na kožo,« je pojasnila Meta Hrovat, ki je lahko iz startne hišice videla svoj dom. »Lepo je tekmovati v domačem okolju. Težko rečem, da je to prednost, saj so tudi pritiski večji. Zadovoljna sem, da sem jim bila kos, da napredujem postopoma. Menim, da je tako bolje, kot če bi kdaj odstopala, pozneje pa morala narediti korak, dva nazaj. Veselim se naslednjih domačih preizkušenj,« je odločna najstnica iz Kranjske Gore.
Proračun 1,1 milijona evrov
Po besedah generalnega sekretarja Zlate lisice Srečka Vilarja so si organizatorji na vse pretege prizadevali, da bi se s selitvijo Zlate lisice v Kranjsko Goro držali proračuna, ki znaša 1,1 milijona evrov. Koliko jim je to uspelo, bodo pokazale nadaljnje bilance. Nekateri stroški, kot so nočitve na Bledu in dodatni stroški delavcev na progi, so krepko zrasli. Nekaterih prireditev, ki so jih načrtovali v središču Maribora, ni bilo. V Kranjski Gori je bilo mogoče čutiti, da Mariborčani varčujejo na vsakem koraku. Prvič v 22 letih se nam je denimo zgodilo, da na akreditiranih območjih na kateri koli tekmi svetovnega pokala prvi dan ni bilo mogoče niti kupiti toplega obroka.
Slovenija je izpeljala novi dve vrhunski tekmi svetovnega pokala. Razmere za izvedbo so bile na Gorenjskem odlične, saj je podoba Kranjske Gore v nasprotju z večjim delom Slovenije zimska. Podkoren z gledalci na Zlati lisici ni sameval, kar dokazuje, kako pomembna je alpska smučarska tradicija v Sloveniji. V Kranjski Gori je bilo mogoče čutiti tudi napetost okrog prihodnosti Zlate lisice, ki vsaj še naslednji dve sezoni ostaja v koledarju Mednarodne smučarske zveze. Predvsem tujim reprezentancam gre v nos, da pred tekmo niso mogle trenirati na nadomestni lokaciji Zlate lisice. Največje reprezentance so FIS očitale, da bi lahko našli nadomestno lokacijo, ki bi smučarkam omogočila treninge. Mariborski organizatorji pravijo, da je njihovo poslanstvo priprava tekme, ne organizacija treningov. Vsi v slovenskem alpskem smučanju pa se zavedajo, da klečeplazenje pred direktorjem svetovnega pokala Atlejem Skaardalom morda že kmalu ne bo več obrodilo sadov.
