Gradnja zidu je bila ena poglavitnih predvolilnih obljub Trumpa, saj je ta po njegovem nujen, če želijo ustaviti tok mamil, nezakonitih priseljencev in teroristov iz Mehike v ZDA. Takrat je tudi zatrjeval, da bo za zid plačala sama Mehika, a sodeč po njegovi prošnji kongresu ga bodo morali na koncu vendarle financirati ameriški davkoplačevalci, piše nemška tiskovna agencija dpa.
Financiranje zidu se je kasneje povezala s poskusi ohraniti program DACA, ki pred izgonom ščiti kakih 800.000 nezakonitih priseljencev, ki so jih v ZDA še kot mladoletne pripeljali njihovi starši. Demokrati, ki zidu nasprotujejo, so namreč nakazali, da bi ga vendarle lahko podprli v zameno za DACA. Ta se bo dokončno iztekel marca, tako da se rok za dogovor o nasledniku izteka.
Z 18 milijardami naj bi sicer financirali gradnjo 500-kilometrskega zidu in krepitev obstoječih ograj ter drugih zapor na pasu, dolgem 650 kilometrov.
