Krčenje deluje komično, zaradi česar film daje vtis, da se kompleksnih tem lahko dotakne zgolj na površju. A v resnici scenarij, ki je bil sprva mišljen za serijo, odpira presenetljivo veliko vidikov prevladujočega problema planeta, med drugim razredne razlike in kaj se lahko zgodi z okoljskimi pobudami znotraj (poznega) kapitalizma. Ena od spodbud, da se za krčenje odločijo tudi manj okoljsko ozaveščeni posamezniki, je namreč dejstvo, da je v skrčenem svetu njihov denar vreden več, krčenje pa je tako lahko tudi hiter način za dvig življenjskega standarda, če vas seveda ne moti, da vas lahko ubije mravlja. Če si bogat v velikem svetu, boš v malem resda bogatejši, če pa si v velikem reven, boš v malem še vedno reven, je ena od ugotovitev. Prav tu film, ki v prvem delu deluje kot lahkotna satira, dobi presenetljivo kompleksnost, pa tudi tankočutnost, ki je iz uvodnih taktov ne bi pričakovali.
Glavni junak Paul se po krčenju in ločitvi spoprijatelji s srbskim »poslovnežem« Dušanom (Christoph Waltz), prek njega pa spozna in se zaljubi v vietnamsko aktivistko in politično zapornico Ngoc Lan Tran (Hong Chau), ki je iz Vietnama v ZDA pribežala v škatli za televizijo. Krčenje namreč postane tudi sredstvo za »humano« onemogočanje političnih nasprotnikov, Izraelci na primer krčijo Palestince. Safranek svoj prosti čas začne posvečati oskrbi revnih na obrobju svojega idiličnega rezervata za skrčene, ob priložnosti, da bi se ob neizbežnem koncu sveta rešil in postal eden od tistih, ki bodo nadaljevali vrsto, pa raje izbere pomoč tovarišem. Film tako ponuja plemenit odgovor na krizo planeta, a ne ponuja rešitev, ki bi presegale ideje o humanitarnosti, ki so že vzpostavljene znotraj kapitalizma.
Krčenje, ki bo po režiserjevih besedah najverjetneje komercialni polom, je eden redkih hollywoodskih filmskih primerkov, ki se trenutnega stanja (oziroma konca) sveta loteva na celosten način, s kompleksnostjo, ki jo še dopušča filmski format, in z občutljivostjo za kaj več kot samo tegobe belega moškega srednjih let. Seveda bi bilo bolje, če bi se v filmu namesto za dobrodelnost odločili za revolucijo, a kot očitno sporoča film, ob hitrosti propadanja sveta zanjo morda niti ne bo časa.
