Bilo je v noči na 29. avgust 2014, ko je M. Ž. iz Kočevja opazila, da se z njeno 89-letno mamo, sicer srčno, ledvično in sladkorno bolnico, dogaja nekaj nenavadnega. Naenkrat sta se ji začeli tresti obe roki, dobila je mrzlico, modre ustnice, visoko temperaturo, močno sta se ji povišala tlak in srčni utrip.
Poklicala je v kočevski zdravstveni dom in dežurna zdravnica je skupaj z medicinskim tehnikom prišla na hišni obisk.
»Opravila sta EKG in zdravnica je najprej dejala, da naj bi šlo za infarkt. A ko je posnetek primerjala s prejšnjim EKG-izvidom, je dejala, da ni sprememb, in postavila drugačno diagnozo – trebušna gripa, ki naj bi takrat razsajala. Dala je navodila, naj temperaturo zbijamo z lekadolom, dala je dodatno tableto za znižanje krvnega tlaka in priporočila dieto. Zagotovila je, da se bo stanje izboljšalo v dveh do treh dneh in da hišni obisk niti ni bil potreben, češ da bi vse to lahko uredili po telefonu,« pripoveduje M. Ž.
V bolnišnico šele tretji dan
A ker se je stanje le še slabšalo, je hči potem, ko je opravila z osnovno nego matere in hranjenjem, okoli poldneva ponovno poklicala v zdravstveni dom, tokrat mamino osebno zdravnico, ki pa ji ni dala posebnih navodil, le naj pokliče, če bo stanje slabše.
Naslednjega dne, v soboto, je ponovno poklicala v zdravstveni dom. Na hišni obisk sta prišli osebna zdravnica in medicinska sestra. »Zdravnica jo je poslušala s stetoskopom, dali sta ji protibolečinsko zdravilo in odšli, ne da bi kaj konkretnega ukrenili,« pravi. Do večera se je stanje matere slabšalo, ponovno je poklicala zdravnico. »Prosila sem jo, da mamo napoti v bolnišnico, pa je dejala, češ če gremo zdaj v bolnišnico, bomo čakali celo noč. Rekla je, da naj počakam do jutra na mnenje drugega dežurnega zdravnika. Opozorila sem jo tudi, da je mami padel krvni tlak, pa je dejala, da je to zaradi injekcije. Ukrepala ni.«
Zdravnik je njeno mamo zjutraj napotil na internistično prvo pomoč v Ljubljano. »Od tam so jo napotili na infekcijsko kliniko, kjer je bila takoj sprejeta. Dali so ji infuzijo, vzeli kri in urin. Dežurna zdravnica je povedala, da gre za hudo vnetje sečil in da če bi bilo pravočasno diagnosticirano, bi se zadeva uredila v štirih dneh. Diagnoza je bila urosepsa. Mama je naslednji dan, 1. septembra 2014, umrla.«
»Pacientkino stanje ni bilo nujno«
Pojasnil od osebne zdravnice nismo prejeli, zdravnica, ki je pacientko obravnavala prva, pa pravi, da M. Ž. ob prvem klicu ni znala opisati težav svoje matere in da se na take klice dežurna služba običajno ne odzove s hišnim obiskom, saj da zadostujejo navodila po telefonu.
»Po končanem pregledu smo ugotovili, da pacientkino stanje ne zahteva niti takojšnjega ukrepanja niti takojšnjega zdravljenja ali takojšnje napotitve v bolnišnico. Dali smo nekaj napotil in naročili hčeri, naj zjutraj pokliče izbrano zdravnico, česar pa ni storila ne zjutraj ne dopoldne. S tem smo tudi zapravili možnost, da bi opravili laboratorijske preiskave, ker laboratorij dela samo ob delavnikih dopoldne.« Kot še dodaja, lahko samo ugibamo, kaj je bil neposreden vzrok smrti, saj obdukcija ni bila opravljena.
M. Ž., ki trdi, da ji nihče ni naročil, naj zjutraj pokliče, je prepričana, da so v kočevskem zdravstvenem domu ravnali neodgovorno in nestrokovno. »Iz dokumentacije je razvidno, da je prva dežurna zdravnica resnične simptome zamolčala, v protokol je zapisala, da mama bruha, čeprav v njeni prisotnosti ni, izvid EKG pa je celo zavrgla ob prihodu v prostore ZD, češ da je to običajna praksa. To je izjavila svetovalcu informacijskega pooblaščenca.«
»Zdravniki v ZD Kočevje so kršili zakon o pacientovih pravicah«
M. Ž je primer prijavila zastopnici pacientovih pravic, nato je zadevo v roke dobila komisija za varstvo pacientovih pravic pri ministrstvu za zdravje, sledilo je pet senatnih obravnav. Senat je po izvedbi več dokazov med drugim ugotovil, da »so lečeči zdravniki ZD Kočevje kršili zakon o pacientovih pravicah, in sicer pravico do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, da zdravstvenega stanja pacientke niso jemali resno, prav tako ne izjave njene hčere«.
V sklepu je komisija aprila 2017 izpostavila tudi, da zdravniki pri pacientki niso opravili potrebnih laboratorijski preiskav, in opozorila na neustrezno jutranjo predajo pacientov. »Kršitev ZD Kočevje glede pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe v skladu z medicinsko doktrino je bila nedvomno storjena,« je ugotovila komisija.
Zato je ministrstvu za zdravje predlagala izredni upravni nadzor glede organizacije dela v zdravstvenem domu, zdravniški zbornici pa izredni strokovni nadzor nad delom zdravnikov, saj da obstaja »velika verjetnost, da je bila smrt pacientke posledica nepravilne oziroma nezadostne zdravstvene oskrbe s strani ZD Kočevje«.
Pomanjkljivosti v zdravstvenem domu odpravili
Po mnenju zdravniške zbornice je bil proces obravnave pacientke opravljen »strokovno ustrezno«, so pa bile ugotovljene nekatere pomanjkljivosti. Kot ključno izpostavljajo, da se osebna zdravnica, ki je bila dežurna tisti večer, ko je hči zaprosila za prevoz matere v bolnišnico, ni odzvala s ponovno oceno stanja bolnice na hišnem obisku.
Tudi dokumentiranje v dežurni službi je bilo skromno, tako iz zapisov ni bilo mogoče v celoti povzeti dejanskega stanja bolnika. Izredni nadzor ministrstva za zdravje marca 2016 pa je pokazal določene pomanjkljivosti, ki so jih v ZD Kočevje v enem letu odpravili, med drugim glede predaje dežurne službe med zdravniki in dokumentiranja.
M. Ž. se za tožbo ni odločila, je pa na zavarovalnico poslala odškodninski zahtevek, a ga je ta zavrnila. Na zdravniško zbornico je vložila tudi prijavo zoper obe zdravnici zaradi neprimernega odnosa, malomarnosti in opustitve zdravniške pomoči. Na zdravniški zbornici so nam potrdili, da so prijavo prejeli v začetku septembra, a ker je zadeva še v fazi preiskave, dodatnih informacij še ne morejo posredovati.
