Prometne nesreče so del našega vsakdana, pa naj gre za posamezno celino, državo ali navsezadnje Slovenijo. Vsako življenje je seveda neprecenljivo in končati ga na cesti je nekaj, česar si civilizirana družba ne bi smela dovoljevati in tolerirati. Ljudje smo iz generacije v generacijo vitalnejši, kar posledično pomeni, da smo del mobilnosti do pozne starosti in je zato verjetnost, da bomo del hujše prometne nesreče, toliko večja. Vsaka nesreča in njene posledice, pa naj gre za smrtne žrtve ali hudo poškodovane, je velik udarec tako za bližnje kot za vso družbo. Tudi zato postaja varnost v cestnem prometu prioriteta številnih organizacij.
V Evropski uniji zahtevajo ceste približno 70 življenj in 370 huje poškodovanih na dan. Res je, da se je število umrlih med letoma 2001 in 2015 zmanjšalo za 52 odstotkov, kar pomeni 51,5 umrlega na milijon prebivalcev. Za primerjavo, indeks v svetu je 174, v ZDA pa 109. Dejstvo pa je, da postajajo prometne nesreče skozi prizmo stroška – vsaka smrtna žrtev je ocenjena na 1,87 milijona evrov, huje telesno poškodovani pa na 243.100 evrov – velik družbeni problem. »Poleg nepredstavljivega trpljenja bližnjih je škoda ocenjena na 50 milijard evrov na leto. Če prištejemo še nesreče s hudimi poškodbami, se strošek dvigne na 100 milijard. To pomeni približno od 2 do 3 odstotke bruto družbenega proizvoda, kar velja tudi za našo državo. Podatek, ki lahko združi tako tiste, ki razumemo tragiko na osebni ravni posameznika ali bližnjih, kot tiste, ki tragiko razumejo skozi ekonomske in finančne kazalce. Tako eni kot drugi pa se zavedamo, da se tej tragiki in škodi lahko izognemo s sistemskim pristopom na vseh področjih od vzgoje, izobraževanja, zakonodaje, infrastrukture, vozil, novih tehnologij…« pojasnjuje Robert Štaba, predsednik Zavoda varna pot.
Objavo astronomskih številk lahko razumemo tudi kot ogledalo vsej družbi. Če si namreč težko predstavljamo, da smo v sekundi lahko sami žrtev prometne nesreče ali izgubimo bližnjega, nam morebiti prav ekonomski izkazi pomenijo lažjo predstavo, da mečemo denar stran in bi ga lahko bolj smiselno porabili drugje. Da je namreč število umrlih na cestah mogoče zmanjšati in se približati viziji 0, govori zgodba Švedske, kjer umre »le« 27 ljudi na milijon prebivalcev. »Gre za astronomske številke, ki nas opozarjajo, da umrli in hudo poškodovani v nesrečah nimajo uničujočega učinka zgolj za žrtve in njihove družine, temveč družbo ogromno stanejo. To je tudi močan argument, da lahko rečemo, da investicije v prometno varnost niso strošek, temveč način, kako prihranimo denar. Vsak evro, ki ga vložimo, se večkratno vrne nazaj, če pa v infrastrukturo ne investiramo, se negativni učinki hitro pokažejo,« pravi Enrico Brivio iz evropske komisije.
Tematika s čustvenimi reakcijami
Mnogim se zdijo izračuni prometnih nesreč pretirani, generalno pa gre za neposredne stroške same nesreče, stroške reševanja, zdravljenja, sodnih postopkov, izgube v delovnopravnih razmerjih udeležencev, vzgoje in življenja ter celovite ekonomske izgube države v smeri, kaj bi posameznik družbi lahko ponudil. Ne smemo pozabiti še na stroške odškodnin iz naslova zavarovanj. »Po dolgih letih poznavanja problematike družin, ki jim je umrl bližnji, sem bolj in bolj prepričan, da so tu spregledane posledice na bližnjih, saj jih v finančni obliki težko ovrednotimo. Dejstvo je, da bližnji življenjske in profesionalne poti, ki so jo do nesreče poznali in živeli, po nesreči ne bodo živeli več. Vsaj ne v nekem doglednem času. Tu pa zanje in za družbo nastaja določena finančna škoda,« pravi Štaba.
Pri oceni izgube življenja bližnjega je treba biti previden, saj gre za občutljivo tematiko, ki povzroča močne čustvene reakcije in etični pogled na vrednost življenja, izraženega v denarju. Zato v evropskem združenju žrtev nesreč menijo, da izguba ljubljene osebe ne more biti poplačana z denarjem. Ne glede na navedeno se odškodnine za umrlega v prometnih nesrečah med državami razlikujejo, v Sloveniji se gibljejo od 8000 do 15.000 evrov na posameznega člana ožje družine. Vsako leto v svetu v prometnih nesrečah umre 1,3 milijona ljudi, izguba življenja v prometni nesreči pa je najpogostejši vzrok smrti v starostni populaciji od 15 do 29 let, do leta 2030 pa bodo prometne nesreče postale sedmi najpogostejši ubijalec.
V Sloveniji 1,1 milijarde evrov
Prometne nesreče imajo mnogo negativnih posledic, pri čemer lahko nekatere od stroškov vežemo na udeležence prometnih nesreč (na primer medicinski stroški, izgubljena proizvodnja, drugi ekonomski stroški), druge pa na sam dogodek (na primer materialna in administrativna škoda). Zato se prva stopnja klasifikacije stroškov deli na dve skupini: stroški udeleženca in stroški prometne nesreče. Tako je bil lani strošek prometne nesreče s smrtnim izidom v Sloveniji ovrednoten na 33.348 evrov, strošek posledice prometne nesreče s smrtnim izidom pa 1,729.470 evrov. Ali prevedeno na letni ravni 1,1 milijarde evrov. »Govoriti o človeških življenjih z vidika statistike je žal slišati hladno, a če v prometni nesreči umre oseba, je za državo slabo, saj izgubi delovno aktivno osebo in s tem tako imenovano tržno in netržno proizvodnjo. Če je oseba mlajša, je to še toliko slabše za državo. V metodologiji so pri stroških udeleženca vključeni tudi stroški za izgubljeno proizvodnjo. Sem lahko štejemo tudi stroške izgube pričakovane preostale življenjske dobe, ki so definirani v človeških stroških,« pravi Andraž Murkovič iz Javne agencije RS za varnost prometa.
Po njegovih besedah je ključna in denarno težko opredeljiva posledica prometnih nesreč v izračunu stroškov statistična vrednost življenja. V njej so izraženi stroški vpliva na udeležence, njihove sorodnike in prijatelje. Statistična vrednost življenja je tako izražena na podlagi metode pripravljenosti plačati za zmanjšanje tveganja prometne nesreče. »Na podlagi posodobitve metodologije v letu 2014 je statistična vrednost življenja v letu 2012 znašala 1,227.498 evrov. Družbenoekonomski stroški vsako leto zahtevajo od 2 do 3 odstotke slovenskega BDP. Visoki so zato, ker tudi sami visoko ocenjujemo vrednost življenja,« pojasnjuje Murkovič.
