Port Artur se je udal!

Žalostna je prva novica, ki jo prinašamo svojim čitateljem v novem letu. Port Artur, ponosna ruska trdnjava na daljnjem vzhodu je padla, portarturski junaki so se udali sovražniku. Pretresujoča in nepričakovana je ta novica! Vsak Slovan je zrl z navdušenjem in ponosom na portartursko posadko, ki je tako hrabro in vstrajno branila svojo trdnjavo, da jo je občudoval ves svet. General Steselj je postal ljubljenec vseh Slovanov, pogumni vojaki so bili predmet visokega občudovanja, Port Artur nam je bil vzgled, kako se mora Slovan neustrašeno braniti proti sovragom! In sedaj je padla ta trdnjava, ponos vsakega Slovana! Neverjetno se nam zdi, ker nam je neljubo. Vsi Slovani čutimo velik udarec, ki ga je dobil ruski narod s tem, da se je Port Artur udal Japoncem. (…)

Padec Port Arturja ne bo ostal brez velikanskih posledic za Rusijo. V evropski Rusiji še bo huje vrelo med nezadovoljneži, ki si želijo ustavnega življenja in ne marajo carjevega samovladanja. In tudi na daljnjem vzhodu bo učinek udaje neizmerne važnosti. Port Artur bo odslej japonska trdnjava in japonsko brodovje bo imelo v portarturski luki varno zavetje. Pristanišče Dalny se zopet lahko odpre japonski trgovini. (…)

In ni samo trdnjava Port Artur izgubljena za Ruse, ampak tudi portartursko rusko brodovje. Predno so predali trdnjavo, so Rusi zažgali in potopili svoje ladje, le štiri rušilke torpedovk so zbežale v pristanišče Čifu, kjer so bile razorožene. S padcem Port Arturja in uničenjem portarturskega brodovja je postalo torej tudi japonsko brodovje, ki je moralo doslej stražiti pred Port Arturjem, prosto in lahko svojo moč obrne ali proti admiralu Roždestvenskemu ali pa – proti Vladivostoku. (…)

Slovenski gospodar, 5. januarja 1905

Ruska posadka v Port Arturju. Vzroki kapitulacije.

Moštvo iz Port Arturja v Čifu pobeglih torpedovk pripoveduje, da je garnizija trdnjave bila začetkom obleganja močna 35.000 mož. Od teh je bilo 11.000 ubitih, 16.000 ranjenih ali so pa oboleli, 8000 mož je bilo vedno v utrdbah, od teh je bilo 2000 za boj nesposobnih. V pismu, katerega je Steselj pisal Nogiju, pravi: »V utrdbah imam 8000 mož, od katerih se more bojevati 6000. Ako ne sprejmete mojih pogojev, bodo ti možje umrli v boju, toda veljalo Vas bo to trikrat toliko mož.« Med obleganjem trdnjave je bilo ranjenih 65 odstotkov posadke. Ranjenci so se pa vračali na svoja mesta, nekateri po sedemkrat. (…)

Med obravnavami kapitulacijske pogodbe se je pokazalo, da v trdnjavi naposled ni bilo niti 3000 mož več, ki bi lahko držali puško. Bolezen in lakota sta jih podrla mnogo, ki jim je prizanesla kroglja. Legar in neka skorbutu podobna bolezen, ki povzroči izpadanje zob, sta strahovito divjala med posadko. Še v nedeljo se je hotel Steselj na vsak način boriti dalje, akoravno je zelo trpel vsled ran, ki jih je dobil med obleganjem. Mislil je, da ima okrog sebe še za boj sposobne ljudi, toda njegovi generali so mu ugovarjali: »Mi se ne moremo bojevati, naši ljudje se ne morejo ganiti. Spé stojé; ne vidijo bajoneta na svojih prsih. Mi še lahko zapovedujemo, a oni ne morejo več ubogati.« Steselj je dvignil pest ter zaklical: »Potem pa se borite vi, generali!« Bil je odločen, da nadaljuje boj. Šele ugovor nekega podložnika ga je pripravil do tega, da posluša razloge. Admirala Lohinskij in Viren ter generala Smirnov, Fock in mnogo drugih so ga svarili, naj ne poizkuša nadaljnjih korakov. Kapitan Karčev je dejal v Cifu: »Prepričan sem, da bi bil Port Artur že davno kapituliral, ko bi ne bil Steselj opetovano odklanjal nujnih nasvetov višjih častnikov. Obljubil je svojemu carju, da ne bo nikdar kapituliral in hotel je držati dano besedo. Častniki, ki so se lahko rešili v Cifu, so prepričani, da je Port Artur padel le vsled pomanjkanja streliva. Cele mesece se je branila trdnjava le z bajonetom.«

Neki ruski častnik, ki je došel v Cifu, pripoveduje, da ruska posadka ni imela več granat. Topovi, dasi so bili še v dobrem stanju, so morali molčati. Popisuje strašno mesarsko klanje in pravi, da bi Japonci lahko premagali Ruse že pred nekaj tedni, pa so bili preoprezni. (…)

Različna mnenja.

Razni londonski in pariški listi pišejo zato, da bi se pričela diplomatična pogajanja.

Pariški »Temps« piše:

Port Artur je bil cilj Japoncev in vzrok vojske. Japonci se bodo sedaj v Mandžuriji omejili na defenzivo. Nikdar več Rusi ne bodo postali gospodarji Port Arturja, če si prej zopet ne pridobe oblasti na morju. (…) Japonci so vodili vojsko zato, da uničijo simunošeško pogodbo, po kateri so izgubili Port Artur, katerega so si v japonsko-kitajski vojski priborili. (…)

Slovenec, 5. januarja 1905

Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si