Znano je, da vrane rade pobirajo človeške odpadke – neredko ne območjih, kjer živijo tudi vrane, najdemo prevrnjene smetnjake, njihovo vsebino pa razmetano daleč naokoli. O napadalnosti vran bi lahko precej povedali lastniki psov, saj so prav psi pogosto tarče te ptice. Ker so si marsikje vrane povsem prilastile mesta in se jih je domala nemogoče znebiti, je Nizozemcem prišlo na misel, da bi vrane – če že morajo sobivati z njimi – naučili nekaj koristnega.

Cigaretni ogorki so eden najpogostejših odpadkov

Na spletni strani mentalfloss.com pišejo, da so cigaretni ogorki eden najpogostejših odpadkov, globalno bi naj na ulicah vsako leto končalo 4,5 bilijona cigaretnih ogorkov. Njihovo število so doslej skušali zmanjšati na številne bolj ali manj kreativne načine. Ker je jasno, da kajenja za zdaj ni možno izkoreniniti, so na Nizozemskem zasnovali smetnjak za ogorke, ki je, kadar je nekdo vanj odvrgel ogorek, zaigral pesem – s tem bi naj uporabnika prepričal, da bo ogorek tudi naslednjič odvrgel v za to namenjen koš. Na Nizozemskem je te koše uporabljajo precej ljudi, na svetovni ravni pa niso dosegli večjega uspeha.

V najnovejšem poskusu so se – znova Nizozemci – domislili, da bi lahko, če se že morajo sprijazniti s sobivanjem z vranami, te vsaj naučili početi nekaj koristnega. V zagonskem podjetju Crowded Cities sta se Ruben van der Vleuten in Bob Spikman spraševala, ali bi se morda dalo vrane pripraviti do tega, da bi pobirale cigaretne ogorke in jih odlagale na določena mesta. Ideja ni tako nora, kot morda zveni. Znano je namreč, da so vrane ene najinteligentnejših živali in da so zelo učljive. Proučevalci vran so že ugotovili, da so te ptice sposobne uporabljati preprosta orodja, gojiti zamero in celo pripraviti nekakšen pogreb za poginule pripadnice jate.

Potrebnega bo še veliko treninga

Da so vrane zelo bistre, ve tudi Joshua Klein, ki je pred časom zasnoval nekakšen prodajni avtomat, v katerega lahko vrane odvržejo kovance, v zameno pa dobijo arašide in druge priboljške. Van der Vleuten in Spikman sta posvojila Kleinov izum in ga nekoliko dodelala. Njuna naprava se imenuje Crowbar in vranam namesto za kovance priboljške ponuja za cigaretne ogorke.

Preden bodo lahko Crowbar izdelovali masovno, se je potrebno prepričati, ali sploh deluje. V prvi fazi naprava ponuja vranam hrano kar tako, ne da bi te morale za priboljšek kaj storiti. Poleg priboljška so vselej tudi cigaretni ogorki – v upanju, da bodo vrane hrano povezale z napravo in ogorki. Ko vrane začnejo napravo povezovati s hrano, ustvarjalci to skrijejo v notranjost. Vrana v tej fazi pride do hrane tako, da pristane na napravi. Na ta način bi se naj naučila, da ji naprava ponuja hrano v zameno za neko dejavnost.

Na določeni točki Crowbar vranam ne daje več priboljškov. Na tej stopnji bi morale vrane ugotoviti, da dobijo priboljšek takrat, ko v posodo odvržejo cigaretni ogorek. Osnovna ideja projekta je, da bi vrane v zameno za hrano mesto čistile cigaretnih ogorkov.

Dvomljivcem, ki menijo, da se vrane niso sposobne naučiti tako zapletenega zaporedja dogodkov, avtorja naprave Crowbar priporočata nekaj posnetkov, ki prikazujejo, kaj vse zmorejo vrane.