Francoski predsednik Emmanuel Macron je na novoletnem srečanju z novinarji požel precej pozornosti, ko je napovedal sprejetje novega zakona proti lažnim novicam ter v obrisih tudi nakazal, kako bo to videti v praksi. »V primeru širjenja lažne novice bo mogoče od sodnika zahtevati, da izbriše problematično vsebino ali celo blokira dostop do spletne strani,« je dejal Macron. Napadel je načrtno propagando, ki se širi po spletu po številnih spletnih straneh, da bi se umazalo ime kakega politika ali novinarja. Zelo vplivna ruska spletna stran Sputnik, ki objavlja tudi v francoščini, je tako nekaj mesecev pred francoskimi predsedniškimi volitvami po spletu razširila trditev, da je Macron gej. Ponavljalo jo je na tisoče medijev, na tisoče blogov, prav tako na facebooku in twitterju.
Po zakon zaradi dogajanja v ZDA
Izraz »lažne novice« je v veliki meri uveljavil Donald Trump ob svojih napadih na medije, kar je velik paradoks, saj je imel najbrž prav on največ koristi od načrtnega širjenja lažnih novic, predvsem po spletu. Prav njegova zmaga na ameriških predsedniških volitvah je Macrona spodbudila k razmišljanju o zakonu, ki naj bi uveljavil večjo transparentnost na spletu. Podoben zakon so sicer že sprejeli v Nemčiji.
Obstoječi francoski zakon iz leta 1881 kaznuje vsako »objavo in širitev lažnih novic« z globo do 45.000 evrov. To pa za Macrona ni dovolj: »Spletne strani bodo morale uveljaviti transparentnost glede vse svoje sponzorirane vsebine, tako bodo morale javnosti razkriti oglaševalce in tiste, ki jih nadzirajo. Vsote, namenjene oglaševanju, pa bodo omejene.« Gre v veliki meri za posledico ruskega posega v ameriški volilni boj leta 2016 po družabnih omrežjih. Novembra 2017 so se morali Facebook, Google in Twitter zagovarjati pred preiskovalno komisijo ameriškega kongresa, ker je Kremelj po njih in po svojih agentih z dobro premišljenimi sporočili, velikokrat usmerjenimi proti kandidatki demokratov Hillary Clinton, najbrž omogočil nepričakovano Trumpovo zmago.
Problem je tudi v tem, da je za učinkovito propagando z lažmi na spletu dovolj že investicija v višini nekaj deset tisoč evrov. Plačani ruski agenti, ki so se šolali v »tovarni trolov« v Sankt Peterburgu, so tako po lažnih imetnikih računov na facebooku, twitterju in drugih družabnih omrežjih med Američani – pogosto z lažmi – širili strah pred islamom, migranti in terorizmom. Samo na facebooku je v letih 2015–2016 sporočila, ki so imela svoj izvor v Rusiji in bila v prid Trumpu, dobilo 126 milijonov Američanov.
Proruski kandidati za Elizej
Pravi čudež, da tudi v Elizejski palači danes ni predsednika, ki bi bil Putinov prijatelj, saj so bili od štirih predsedniških kandidatov, ki so dobili aprila v prvem krogu okoli 20 odstotkov glasov, trije naklonjeni Kremlju: Marine Le Pen, François Fillon in Jean-Luc Mélenchon. Ali ni preveč nenavadno, da je Moskva imela toliko adutov v boju za francoskega predsednika? Morda pa je Macronu pomagalo do zmage tudi, da edini od štirih favoritov ni bil naklonjen Rusiji.
