Po 1400 mejnih incidentih v Piranskem zalivu od razglasitve arbitražne odločbe in nadaljnjimi 17 po preteku roka za njeno uveljavitev so sporočila Slovenije sosednji Hrvaški in evropski komisiji tudi na posvetu slovenske diplomacije ostajala enaka. Slovenija bo še naprej izvajala arbitražno odločbo na njej dodeljenem ozemlju, uradna Ljubljana želi dogovor s prijateljsko Hrvaško o uveljavitvi arbitražne odločbe, od komisije pričakuje pomoč pri tem dialogu. Dva osrednja nosilca slovenske zunanje politike, predsednik države Borut Pahor in zunanji minister Karl Erjavec, ki sta danes kot govorca nastopila na posvetu diplomatov na Brdu pri Kranju, sta se v teh sporočilih načeloma dopolnjevala.
Erjavec ponovil grožnje Hrvaški
Minister Erjavec je ponavljal že znana stališča, ki so se gibala med opominjanjem, da Hrvaška ne ve, kaj pomeni neuresničevanje arbitražne odločbe, do tega, da Slovenija ne bo privolila v novo risanje meje med državama, saj je bila ta določena z arbitražno razsodbo. Tako se je vnovič odzval na besede hrvaške zunanje ministrice Marije Pejčinović Burić, ki je v preteklih dneh menila, da je meja med državama že obstajala po osamosvojitvi leta 1991. Proti Hrvaški je spet usmeril grožnjo s slovensko blokado njenih prizadevanj za članstvo v schengnu in v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Ta grožnja bo pogojena, vse dokler Hrvaška ne bo uresničevala arbitražne razsodbe in bo Erjavec minister v slovenski vladi.
Medtem ko je slovenska veleposlanica na Hrvaškem Smiljana Knez zagotavljala, da alternative arbitražni razsodbi ni, je veleposlanik pri stalnem predstavništvu Slovenije pri EU Janez Lenarčič menil, da se Sloveniji ni treba pretirano zanašati na evropsko komisijo, saj da lahko na osnovi prava EU in mednarodnega prava ukrepa tudi sama.
Pahor v Bruselj s sporočilom za potrpežljiv dialog
A sporočila iz Brda niso predstavljale zgolj grožnje, temveč tudi optimizem zunanjega ministra Erjavca, da bo do uresničitve arbitražne odločbe slej ali prej prišlo, in predsednika Pahorja, da je uveljavitev arbitražne odločbe možno doseči s potrpežljivim dialogom. Prav takšno sporočilo z željo po aktivnejši vlogi evropske komisije pri uresničevanju arbitražne odločbe namerava Pahor prenesti predsedniku komisije Jean-Claude Junckerju prihodnji ponedeljek, ko bo obiskal ustanove EU in Nata v Bruslju.
Pahor je v nagovoru diplomatom poudaril, da bi čimprejšnja dokončna sporazumna uveljavitev z arbitražo določene meje obema državama omogočila bistveno okrepiti varnost, medsebojno vsestransko sodelovanje in koristno zavezništvo v skupnih prizadevanjih za mir in stabilnost v južni regiji. Prav zato se zavzema za politiko aktivnega dialoga z Zagrebom. Ključno bi po njegovem mnenju bilo, da se ustvarjeni pritisk po preteku roka za dogovor o implementaciji arbitražne odločbe razbremeni z uradnim ali neuradnim sporočilom uradnega Zagreba Ljubljani in Bruslju, da je tudi za Hrvaško odločba arbitražnega sodišča zavezujoča in da se želi pogovarjati o načinu sporazumne uveljavitve. Pahor je govoril skoraj sočasno, ko se je v Zagrebu zaključeval sestanek vladnih predstavnikov s hrvaškimi ribiči, na katerem so slednji prejeli zagotovilo, da jim ne bo treba plačevati kazni, ki bi jih dobili zaradi ribarjenja v tistem delu piranskega akvatorija, ki ga je arbitražno sodišče prisodilo Sloveniji, Hrvaška pa ga še naprej razume za svojega.
