Med čakanjem v vrsti se človek pogosto znajde pred vprašanjem, ali naj vztraja v svoji vrsti (čeprav se zdi, da se sosednja vrsta premika hitreje), se prestavi v drugo vrsto ali obupa nad vsem skupaj. Na Harvardski poslovni šoli so se odločili preučiti, kako se v takšnih primerih odloča večina ljudi. Ugotovili so, da je štirikrat bolj verjetno, da bo nekdo nad čakanjem obupal, če je v vrsti zadnji in za njim ni nikogar drugega. Ugotovili so tudi, da je dvakrat bolj verjetno, da bo v takšnem primeru oseba zamenjala vrsto, čeprav se najpogosteje izkaže, da s prestavljanjem v drugo vrsto ne pridobimo ničesar. Nasprotno, največkrat z menjavanjem vrste na koncu čakamo še dlje.
Če za nami ni nikogar, smo bolj nezadovoljni
»Takšno razmišljanje je malo noro,« o izsledkih študije pravi Ryan Buell, vodja raziskave. »Koliko ljudi je še v vrsti za nami, nima prav nobenega vpliva na to, kako hitro bomo na vrsto prišli mi. Kljub temu pa ima število tistih, ki so v vrsti za nami, velik vpliv na naše obnašanje v takšnih situacijah,« je razložil za Guardian. »Če smo mi tisti, ki je v vrsti zadnji, smo za 20 odstotkov manj zadovoljni, kot če za nami čaka še nekdo,« je še dejal.
Buella je za raziskavo spodbudil znan fenomen, ki ga v ekonomiji imenujejo »odpor do zadnjega mesta«, in se največkrat nanaša na nezadovoljstvo ob tem, kadar menimo, da zaslužimo manj od ostalih. Koliko ljudje zaslužijo, je težko zagotovo vedeti, medtem ko je to, kdo je med čakanjem zadnji v vrsti, jasno vsem. Buella je zanimalo, ali fenomen deluje tudi pri čakanju v vrsti.
Pri raziskovanju si je pomagal s spletno raziskavo. Najprej je opazoval obnašanje ljudi med čakanjem v vrsti v supermarketih, nato pa je objavil spletni vprašalnik. Zapisal je, da raziskava traja pet minut, čeprav je v resnici trajala zgolj eno minuto. Ko so ljudje kliknili na povezavo, niso mogli takoj pričeti z izpolnjevanjem vprašalnika, pač pa so v virtualni vrsti morali počakati nekaj minut. S čakanjem so začeli na zadnjem mestu v vrsti, na izbiro pa so imeli vztrajanje v izbrani vrsti, prestavitev v drugo vrsto ali zaprtje okenca in prekinitev sodelovanja v raziskavi.
Prestavljanje v drugo vrsto ne pomaga
Približno eden na pet sodelujočih je zadnje mesto v svoji vrsti zamenjal za zadnje mesto v drugi vrsti. V povprečju so ti, ki so vrsto zamenjali enkrat, čakali 10 odstotkov dlje. Tisti, ki so bili tako neučakani, da so vrsto menjali dvakrat, pa so čakali kar 67 odstotkov dlje.
Raziskovalec Buell čakajočim odsvetuje menjavanje vrste, razen, če ste zares prepričani, da se sosednja premika hitreje. Namesto tega svetuje, da med čakanjem poklepetate z osebo, ki je pred vami – vsaj za tako dolgo, dokler se v vrsto za vami ne postavi nekdo drug.
