Bolnišnica v Zrečah – tako bi se lahko v slogu legendarne češke televizijske nanizanke Bolnišnica na koncu mesta glasila ocena trenutnega stanja slovenskih rokometašev na pripravah pod Roglo. Po operacijah kolen sta Jure Dolenec (v ponedeljek, natanko dva meseca po operaciji, ga čaka odločilni zdravniški pregled v Barceloni) in Nik Henigman (slabe tri tedne po posegu je še vedno na terapijah) že poškodovana prišla na prednovoletne priprave in še vedno trenirata po posebnem programu, nekateri igralci še niso povsem zacelili starih poškodb ali se šele vračajo po njih, tik pred novim letom pa se je seznam »pacientov« začel hitro daljšati. Igor Zabič si je na zadnjem treningu v letu 2017 poškodoval gleženj in se je po novem letu v Zreče vrnil z veliko oteklino, Miha Zarabec je dva dni preležal v postelji zaradi vnetega grla, Jan Grebenc še več zaradi angine, zadnja žrtev pa je bil Matej Gaber. Na treningu mu je počila peta stopalnica, danes je soigralcem – čeprav je hodil z berglami – še delal družbo v Zrečah, jutri pa ga v Celju čaka operacija (v peto bo dobil poseben vijak za preprečitev ponavljanja poškodbe), po kateri bo moral počivati približno tri mesece.
Poškodovan namesto Gabra
»Novega leta nismo začeli najbolje. A to spreminja le naše načrte in sistem dela, ne pa tudi ciljev,« je na včerajšnjem druženju z novinarji v Zrečah dejal selektor Veselin Vujović, ob podpisu triletne sponzorske pogodbe med OMV Slovenija in RZS pa je v šali dodal: »Upam, da bom od novega sponzorja dobil kakšno čistilo za vetrobransko steklo na avtomobilu. To zdaj najbolj potrebujem.« Črnogorca je še posebno prizadela poškodba stebra obrambe Gabra: »Če bi lahko izbiral, bi imel rajši, da sem jaz poškodovan, ne pa Gaber. A ne zganjam panike in ne iščem že vnaprej alibijev za morebiten neuspeh. To ni v mojem značaju, je pa v moji naravi večni optimizem in nekaj si bom že izmislil v naši igri. Gaber je eden naših najpomembnejših igralcev, z odličnimi igrami si je ustvaril avtoriteto tako pri nasprotnikih kot sodnikih. Zelo težko ga bo nadomestiti.«
Medtem ko je Gabra zamenjal z mladim Maticem Suholežnikom (ima vse predispozicije za sodobnega krožnega napadalca, pravi Vujović), je ob nejasni usodi Henigmana na priprave poklical Gregorja Potočnika. To pomeni, da ima zdaj zdaj kar pet levih zunanjih igralcev (Henigman, Potočnik, Borut Mačkovšek, Jan Grebenc, Saša Barišić Jaman), kar je zelo nenavadno. »Vsak bi rekel: 'Kateri resen selektor bi na isti igralni položaj poklical pet igralcev?' Moj odgovor je – nihče resen. A jaz sem pač neresen selektor in imam pravico to narediti,« je v svojem slogu dejal Vujović. Nato je v resnem tonu nadaljeval: »Zaradi zdesetkane igralske zasedbe na treningih nimamo možnosti večjih rotacij za določene obrambe. Zato je vse ostalo na Mačkovšku, ki pa se lahko ob takšnih naporih pretirano utrudi ali celo poškoduje. Poklical sem Potočnika, a ne kot vnaprej določenega 'rezervista', ker tega nikoli z nobenim igralcem nisem storil. Čim je Potočnik prišel na priprave, to pomeni, da ima povsem enak možnosti kot soigralci, da bo med potniki za EP. Vse je odvisno od njega in njegovega truda v tej precej okrepljeni konkurenci.«
Mačkovšek ni več »pacient«
Zaradi poškodb je v vodo padla tudi prvotna Vujovićeva ideja, da bi imel v osrednjem obrambnem bloku dva vrhunska in kompatibilna para: Gaber-Mačkovšek in Henigman-Blagotinšek. »Zdaj sem prisiljen iskati alternativne rešitve, mogoče celo mešati pare ter dodajati Žabiča in Suholežnika. V vsakem primeru moramo imeti pripravljenih čim več sistemov obrambe. Kar zadeva nastop na EP, upam, da bosta tako Dolenec kot Henigman dobila zeleno luč zdravniške službe. V obrambi moramo Henigmana, a brez posebnega prehitevanja, uvesti v igro. Kot eden redkih slovenskih igralcev ima potrebno čvrstost. Te čvrstosti ga ni strah pokazati v igri, je pravi 'fajter'. Mačkovšek? Od tega, da je bil ob začetku mojega selektorskega mandata moj pacient številka ena, je prišel do tega, da mu zelo zaupam. Postaja steber naše obrambe, v napadu pa se krepko izboljšuje. Ob vseh težavah lahko rečem zgolj naslednje: ni pomembno, kako se neka zadeva začne, ampak kako se konča. Mi smo začeli slabo in upam, da bomo končali dobro.«
