Melanii Trump je pripadla čast, da je odredila, naj posekajo velik del 182 let stare magnolije, ki raste pred Belo hišo. Drevo je posadil predsednik Andrew Jackson v spomin na svojo ženo in magnolijo je občudovalo 39 ameriških predsednikov. Celo tako slavna je bila, da je bila med letoma 1928 in 1988 natisnjena na bankovcih za 20 dolarjev. Barack Obama pa je semena tega drevesa odnesel s seboj na Kubo v znamenje prijateljstva med narodi.
Toda starodavno drevo je bilo hudo poškodovano. V sedemdesetih letih so med obnovitvenimi deli poškodovali korenine, del okoli drevesa pa zabetonirali. V osemdesetih so cement odstranili in drevo podprli s kabli in stebri. Zdaj drevo stoji samo zaradi te umetne podpore, poleg tega je polovica drevesa votla. Kadar v bližini pristaja predsedniški helikopter, se magnolija nevarno maje. Prav zaradi varnosti so se odločili, da jo porežejo. Melania Trump pa je odredila, naj shranijo seme, da bi lahko pozneje na isto mesto posadili enako drevo. Za to gesto se ji je zahvalila Chelsea Clinton, ki je ob tem drevesu odrasla in ga je po svojih besedah izjemno občudovala. Kar ni težko. Magnolije so v svoji lepoti razkošne. Tudi zdaj, pozimi lahko na njihovih vejah občudujete velike brste, ki samo čakajo na prve pomladne sončne žarke, da zacvetijo z velikimi in bogatimi cvetovi. Ko odcvetijo, se drevo odene v temnozelene liste, ki na vejah vztrajajo pozno v jesen. Magnolije so zelo pogoste tudi pri nas, posebno na starejših meščanskih vrtovih.
Cveti deset let po zasaditvi
Poznamo več kot dvesto vrst magnolij. Njihova posebnost je tudi, da so pravzaprav rastlinski dinozavri, saj izhajajo še iz časov, preden so se razvile čebele. Najstarejši fosili magnolij so stari okoli 95 milijonov let. Prav zato, ker so se za opraševanje zanašale na hrošče, so njihovi cvetovi tako robustni. Njihovo naravno rastišče je od Himalaje do jugovzhodne Azije v gozdovih in obrečnih predelih, tako da so med vrstami magnolij tako take, ki uspevajo v hladnih podnebjih, kot take, ki se bohotijo v tropih. Vsem je skupno to, da imajo rade humusno zemljo in sonce. Ne potrebujejo posebne nege, le da jim občasno okoli drevesa dodamo humus. Obrezujemo jih pozimi, ko rastline mirujejo, največja nevarnost za drevesa pa je pomladanska slana, ki lahko uniči cvetove in liste zgodnjih sort. Ker je Melania Trump shranila semena posekane magnolije, je zanimiv tudi podatek, da drevesa, vzgojena iz semena, cvetijo šele, ko so stara od osem do deset let.
Kar pa zadeva vrste magnolij, je najbolj razkošna Magnolia grandiflora, velikocvetna magnolija, ki je zimzeleno in izjemno počasi rastoče drevo. Njeni cvetovi so beli, s premerom do 20 centimetrov. Prvič zacveti šele, ko je drevo staro okoli 20 let. Prenaša kratkotrajni mraz, dolgotrajna zima jo lahko uniči. Zato je veliko bolj razširjena vrsta magnolije Magnolia x soulangiana ali sulanževa magnolija, ki je nastala kot križanec. Ne zraste tako visoko kot velikocvetna magnolija in jo je lahko obdržati tudi v obliki grma. Je zelo prilagodljiva, cveti aprila in maja, cvetovi pa so znotraj beli, zunaj rožnati. Slovi po tem, da jo je najlažje vzgajati, neobčutljiva je tudi za veter in mraz. Še manjša in zato primerna za majhne vrtove pa je Magnolia stellata ali zvezdasta magnolija, ki izhaja iz Japonske in zraste največ do štirih metrov. Je tudi ena redkih vrst magnolij, ki cveti že prvo leto po zasaditvi, in to zelo zgodaj – beli cvetovi zvezdaste oblike zacvetijo že marca. Pri nas jo večinoma videvamo na vrtovih kot majhno grmovnico.
