V predprazničnih dneh z veseljem postavljamo novoletne smrečice, namenimo jim celo osrednji prostor v hiši. Po praznikih pa nas čaka nehvaležno pospravljanje okraskov s skoraj gole naravne smrečice, če ste se odločili za naravno drevesce, ali pa razstavljanje umetne smrečice. Vsekakor se srečamo z vprašanjem, kam z naravno in kam s poškodovano ali odsluženo umetno smrečico. Na razpolago je več možnosti.
Če ste si med božičnimi prazniki omislili drevesce v loncu in ste zanj primerno skrbeli, ga po praznikih preprosto presadite na prosto. Preden to storite, ga za nekaj dni postavite v hladen prostor, da se bo drevo postopno privadilo na nizke zimske temperature. Ne čakajte na pomlad, presadite ga takoj: januar nam s temperaturami prizanaša, zato zemlja ni pomrznjena. Za sajenje izberite dan, ko ni vetra. Izkopljite jamo, ki naj ima premer 60 centimetrov in v globino 50 centimetrov. Dno jame razrahljate z lopato. Vanjo položite rastlino skupaj z zemljo, ki jo obdaja, in vse skupaj zasujte z zemljo. Presajeno rastlino obilno zalivajte. Smreki najbolj ugajajo rahla peščena tla. Odporna je proti mrazu, zato jo lahko posadite tudi na mesto, ki ni zaščiteno pred mrazom. Jelka pa bolje uspeva na globokih in s humusom bogatih tleh ter je proti mrazu manj odporna kot smreka.
Pohištvo iz zavrženih novoletnih dreves
Spodbudna zamisel, kam z novoletnimi drevesci, pa prihaja iz Anglije. V Londonu živeči umetnik francoskega rodu Fabien Capello se je že pred osmimi leti lotil precej nenavadnega projekta, zaradi katerega ga danes poznajo po vsem svetu. Med sprehodi po londonskih ulicah je namreč vsak dan naletel na desetine zavrženih, posušenih in še teden dni nazaj čudovitih novoletnih drevesc, ki so ga napeljala na razmislek, kako jim vdahniti novo življenje. Z znanjem in izkušnjami, ki jih je pridobil med študijem na londonski umetnostni akademiji Royal College of Art, je zasnoval serijo pohištva, izdelanega iz delov zavrženih novoletnih smrečic. Za en kos pohištva, na primer stol, porabi od dve do tri smrečice, zgornja ploskev pa je po navadi izdelana iz koluta debla debelejše smrečice ali lesenega podstavka za smrečico. Čeprav Fabien pravi, da les novoletnih smrečic ni najbolj kakovosten, saj zraste prehitro, ne zavrže prav nobenega dela smrečice. Celo smolo in iglice zmeša in predela v nov, prožen, pleksiju podoben material.
Seveda lahko odslužen les uporabimo tudi za izdelavo ptičjih hišk, lesenega okraska, morda tudi kakšne simpatične figure.
Smrečica naj konča v pravem zabojniku
Naravna novoletna drevesca lahko odvržete tudi v zabojnike za biološke odpadke (veje razrežete na koščke, deblo pa odpeljete v zbirni center v zabojnik za zeleni odrez). V Snagi Ljubljana opozarjajo, kako zelo je pomembno, da odslužene smrečice končajo v pravih zabojnikih. »Iz naravnih smrečic v RCERO Ljubljana nastane kompost. Občane prav tako prosimo, da še uporabne smrečice iz umetne mase prinesejo v Center ponovne uporabe na Povšetovo 4 (ali pa jih v ZC Barje odložijo v poseben, ponovni uporabi namenjen kotiček). Enako lahko storijo z lučkami, okraski in podobnim,« je še povedala Nina Sankovič iz Snage. Podobno svetujejo pri kranjski Komunali, kjer bodo uničenih umetnih smrečic veseli v Centru ponovne rabe na Zarici. Tja lahko prinesete tudi novoletne okraske in lučke, saj jim bodo spretni mojstri vlili novo življenje.
Zanimiv je Dunaj, kjer s predelavo odsluženih novoletnih drevesc zagotavljajo električno energijo in ogrevanje. V enem letu zberejo skoraj 700 ton novoletnih smrek in jelk in jih pretvorijo v čisto energijo za ogrevanje gospodinjstev in električno energijo.
