Žična zaščita je bila nameščena proti volji ljudi in je v popolnem nasprotju z našim videnjem domovine, Evrope in sveta, kakor ga v naši državni himni ubeseduje France Prešeren v verzu »ne vrag, le sosed bo mejak«. Verjamemo, da bi bila vzpostavitev prejšnjega stanja vzdolž meje dobrodošla poteza in znak dobre volje pri urejanju težav v odnosih s Hrvaško.
Mnoge med nami žične ovire spominjajo na hudo izkušnjo koncentracijskih taborišč, na bodečo žico okrog okupirane Ljubljane ter na žice in rešetke vseh vrst, ki so kratile svobodo ujetnikom in žrtvam po drugi svetovni vojni in v vojnah ob razpadu nekdanje države. Nekateri se tega še živo spominjajo, za večino pa žična pregrada predstavlja simbol nasilja totalitarnih oblasti in kršitve osnovnih človekovih pravic.
Slovenski center PEN in odbor pisateljev za mir mednarodnega PEN se pridružujeta protestom, ki opozarjajo, da postavitev in ohranjanje rezalne žice vzdolž meje ne odseva skrbi za okolje in človekove povezanosti z naravo. Povzročili smo trpljenje živali in ranili svojo deželo. Prav zaradi žice na meji se ne moremo več predstavljati kot gostoljuben, strpen, dobronameren narod.
To izjavo dopolnjujemo s pozivom Vladi Republike Slovenije, da odstrani žično ograjo na državni meji. Naš poziv naj izkazuje dobrohotno priznanje naše soodgovornosti za nehumano ločitev Evrope od Balkana.
Ifigenija Simonovićpredsednica Slovenskega centra PEN
Marjan Strojanpredsednik odbora pisateljev za mir mednarodnega PEN
