Pričakujte nepričakovano, je običajno najboljši nasvet, ko je govor o tem, kaj bo najbolj zaznamovalo prihajajoče leto. Vseeno pa je mogoče na mednarodnem parketu za leto 2018 predvideti nadaljevanje kriz in dogodkov, poleg tega velja biti pozoren na spomladansko dogajanje na Kubi in v Evropski uniji ter na novembrsko v Združenih državah Amerike.
Evropa
Na stari celini bo začetno obdobje novega leta predvidoma v znamenju oblikovanja novih vlad v Nemčiji in Kataloniji. V Nemčiji čakajo Angelo Merkel oziroma navezo krščanskih demokratov in krščanskih socialistov težka koalicijska tehtanja s socialdemokrati. Če vlade ne sestavijo, bodo bržkone sledile nove volitve, ki bi bile najbolj pisane na kožo skrajni desnici. Če jim uspe sestaviti vlado, pa bosta Merklova in francoski predsednik Emmanuel Macron spomladi verjetno razgrnila vizijo Evropske unije. Če bo ta predvidela več hitrosti, se obeta spor tako imenovanih stare in nove Evrope.
Dogajanje v EU bo spremljalo nadaljevanje pogajanj z Veliko Britanijo o brexitu. Dokončno bo treba doreči podrobnosti iz prve faze pogajanj o pravicah državljanov, o režimu na kopenski meji Velike Britanije in Irske ter o britanskem plačilu obveznosti do EU, v drugi fazi pa o prihodnjih trgovinskih odnosih. O vsem tem naj bi se dogovorili do oktobra, da bo vse nared za ločitev marca 2019.
Od volitev v neposredni soseščini velja omeniti parlamentarne 4. marca v Italiji z negotovim izidom in spomladanske na Madžarskem, kjer napovedujejo lahko zmago premierja Viktorja Orbana. Blizu nas bodo v BiH oktobra volili zvezni parlament in predsedstvo ter vodstvo entitet. Črna gora bo aprila dobila novega predsednika, kajti Filip Vujanović se ne sme potegovati za tretji mandat. Najodmevnejše evropske volitve bodo 18. marca v Rusiji, kjer glavna novica verjetno ne bo pričakovana zmaga Vladimirja Putina, ampak morebitni protesti in ravnanje z vodjo opozicije Aleksejem Navalnim, ki ne sme kandidirati.
Severna in Južna Amerika
V Severni Ameriki, v ZDA, bo dominiral Donald Trump. Novembrske kongresne volitve bodo prvi resnični barometer njegovega dela v očeh volilcev, pri čemer pa morebitni poraz republikancev ne bo poseben šok, saj stranka, ki ima v Beli hiši predsednika, na vmesnih volitvah običajno izgubi. Večina pozornosti bo usmerjena v stočlanski senat, v katerem imajo republikanci dva sedeža večine. A volilni zemljevid jim je naklonjen – volilo se bo tretjino senatorjev s šestletnim mandatom, večino teh sedežev pa trenutno zasedajo demokrati. V Trumpovi zunanji politiki velja biti pozoren na to, ali bo poskusil razveljaviti jedrski sporazum z Iranom, in na poskuse administracije, da bi spremenila severnoameriški prostotrgovinski sporazum, doma pa na preiskavo zvezne policije FBI o domnevnih predvolilnih povezavah Trumpove kampanje z Rusijo.
Njegovo napovedovanje zidu na meji z Mehiko in žaljenje Mehičanov bi lahko do zmage na julijskih predsedniških volitvah v Mehiki pripomogli levičarskemu populistu, 64-letnemu Andresu Manuelu Lopezu Obradorju, ki vodi v anketah. V Južni Ameriki bodo najpomembnejše oktobrske parlamentarne in predsedniške volitve v Braziliji. Nekdanji predsednik Luiz Inacio Lula da Silva v anketah močno vodi, a ker je v sodnem postopku, ni jasno, ali bo smel kandidirati.
A najodmevnejši dogodek v tistem delu sveta znajo biti kubanske parlamentarne volitve, predvidene za pomlad. Narodna skupščina bo potem izbrala novega predsednika. Sedanji, Raul Castro, je napovedal, da ne bo več vodil države, kar bi pomenilo, da ta prvič po letu 1976 ne bo imela predsednika s priimkom Castro.
Azija
V Aziji je pričakovati nadaljevanje raketnega rožljanja Severne Koreje, ki bi lahko provocirala ob februarskih zimskih olimpijskih igrah v južnokorejskem Pjongčangu. Domnevno oktobrsko razmišljanje šefa Cie Mika Pompea, da bi lahko režim v Pjongjangu prišel do jedrske konice v petih mesecih in da ZDA tega ne bodo dovolile, kar bi verjetno pomenilo nekakšen napad, doslej ni dobilo večjega odmeva, vsekakor pa se bo moralo nekaj premakniti, morda vendarle v diplomatsko smer.
Na Kitajskem je pričakovati nadaljnje utrjevanje oblasti predsednika Xi Jinpinga med drugim mandatom, morda pa tudi zaostrovanje s Tajvanom, sploh če bi slednjega v skladu z novim sporazumom res obiskale ameriške vojaške ladje.
Bližnji vzhod in Afrika
Bližnji vzhod čakajo novi izzivi po padcu Islamske države. Več držav s Sirijo in tudi Jemnom na čelu je postalo teren za nadomestne vojne regionalnih in globalnih konkurentov. V Siriji bosta tekla vzporedna, konkurenčna mirovna procesa pod okriljem OZN oziroma Rusije, Turčije in Irana. Slednji se sooča z novimi protesti proti režimu, v njegovi glavni konkurentki Savdski Arabiji pa bo kronski princ Mohamed bin Salman pred izzivom dokončne utrditve oblasti.
Irak čakajo parlamentarne volitve, prav tako razsuto Libijo. Medtem ko najbrž ni dvoma, da bo na egiptovskih predsedniških volitvah položaj znova zasedel Abdel Fatah Al Sisi, pa v Demokratični republiki Kongo le upajo, da bo Joseph Kabila po šestnajstih letih decembra vzel slovo.
