»Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je sredi decembra ob obisku Splošne bolnišnice Slovenj Gradec dejala: »Vodstvom bolnišnic bom prepustila, da sami vidijo in prepoznajo pomembne sinergijske učinke pri združevanju poslovodnih funkcij.« Tako so na ministrstvu za zdravje odgovorili na vprašanje, kaj se dogaja z velikimi načrti o pripojitvi kranjske porodnišnice jeseniški splošni bolnišnici, ki so spomladi na Gorenjskem dvignili veliko prahu. Na naša dodatna vprašanja, ali so torej projekt združevanja popolnoma opustili, so na ministrstvu pojasnili, da ima v tem trenutku interventni zakon za sanacijo bolnišnic prednost, za druge podrobnosti pa so nas napotili na bolnišnice.
V bolnišnicah se z združevanjem ne ukvarjajo
V bolnišnicah se na svojo roko združevanja ne lotevajo. Irena Micco, svetovalka za odnose z javnostmi v Splošni bolnišnici Jesenice, pojasnjuje: »Aktivnosti v smeri združevanja SB Jesenice in BGP Kranj ne izvajamo. Od poletnih mesecev dalje od ministrstva za zdravje nismo prejeli nadaljnjih navodil.« Po majskem obisku delegacije ministrstva so pričakovali sklep vlade, ki naj bi združevanje uradno potrdil, a ga niso dočakali.
»V Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj zdaj nestrpno čakamo sanacijo, ki se je uradno začela 1. decembra,« pravi vršilka dolžnosti direktorice kranjske porodnišnice Polona Podnar. »Do konca januarja nam morajo člani sanacijskega odbora podati izhodišča, na podlagi katerih moramo pripraviti sanacijski program.«
Majski obisk delegacije z ministrstva za zdravje, ki je ministrica Milojka Kolar Celarc v Kranju in na Jesenicah ni spremljala, je napovedoval velike spremembe v zdravstvu na Gorenjskem. Kranjska bolnišnica za ginekologijo in porodništvo, ki se je znašla v globokih finančnih težavah, naj bi se pripojila v zadnjih letih finančno uspešnejši Splošni bolnišnici Jesenice, je takrat potrdila državna sekretarka Ana Medved. Namesto pričakovanih krnitev programa kranjske porodnišnice je napovedala širjenje tamkajšnje zdravstvene dejavnosti, saj naj bi odprli nekaj specialističnih ambulant, ki jih Kranjčani zdaj obiskujejo na Jesenicah ali v Ljubljani.
Sanacija bo uspešna le z zadostnimi viri
Medvedova je takrat zagotovila tudi ohranjanje celotne porodniške dejavnosti v Kranju. Domačinom ustna zagotovila niso zadostovala, zato so junija na pobudo kranjskega mestnega svetnika Gorazda Copka zbirali podpise za ohranjanje porodnišnice in njeno formalno samostojnost. Zbrali so jih okoli 7000, peticijo so podprli tudi mestni svetniki in mnogo gorenjskih županov. Kot je pojasnil pobudnik, so Kranjčani razpolagali s premalo zanesljivimi informacijami, da bi z gotovostjo lahko podprli pripojitev. Prav tako pa načrti ministrstva niso prinašali zagotovil za rešitev finančnih težav kranjske porodnišnice.
Tovrstnih zagotovil po mnenju sogovornikov ne prinaša niti interventni zakon, ki je združevanje bolnišnic postavil na stranski tir. »V Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj sanacija brez povečanja prihodkov enostavno ni možna,« opozarja Podnarjeva. Varčevalne ukrepe so izčrpali po njenih besedah do take mere, da je normalno poslovanje in izvajanje programa komaj še mogoče.
»Pričakujemo, da bo država najprej zagotovila nujno potrebna sredstva za obnovo dotrajane stavbe, hkrati pa poskrbela za pravilno ovrednotenje naših storitev in plačilo dežurstev.« Za neprekinjeno zagotavljanje zdravstvenega varstva zavod letno izplača zaposlenim več kot 630.000 evrov, za kar nima zagotovljenega ustreznega vira financiranja, opozarja in dodaja, da bi z ustreznimi rešitvami bolnišnica hitro ponovno pozitivno poslovala.
