Zadnje tedne se govori samo še o električnih avtomobilih, na druge alternativne oblike pogona pa se kar malce pozablja. Namenoma?

Mislim, da ne. V električnih avtomobilih je prihodnost, ocene vlade, koliko naj bi jih v prihodnjih letih zapeljalo na cesto, in sicer po 20.000, pa so pretirane. Za toliko avtomobilov nimamo polnilnic.

Ljudje so skeptični in jih je strah, kaj bo prinesla prihodnost mobilnosti. Kaj jim sporočate?

Ocene pravijo, da imajo bencinski in dizelsko gnani motorji pred sabo še vsaj 15 let življenjske dobe. Podobno tudi vozila na avtoplin in metan. Vsaka novost potrebuje čas, da za sabo potegne množice. Strah je neupravičen, sploh glede vozil na plin, saj se jih na cestah po vsem svetu vozi ogromno. V tujini tako rekoč že vse znamke ponujajo vozila s pogonom na avtoplin ali metan, pri nas pa zaostajamo. Mnogi avtoplina in metana sploh ne ločijo, toda gre za dva različna derivata.

Avtomobili na plin so že dolgo del slovenskega trga, a pravega preboja še niso dosegli.

Leta 2011 je kriza prinesla prvi preboj, ko so ljudje začeli razmišljati, kako bi prihranili pri stroških za gorivo. Slovenci smo specifičen narod; ko smo zadovoljni, se ne obremenjujemo z varčevanjem. Da bi si okolju prijazen avto omislil zgolj zaradi ekologije, pa za Slovenca ne pride v poštev. 99,9 odstotka ljudi se za alternativno gorivo ne odloči zaradi prijaznosti do okolja, temveč zato, ker tako prihranijo denar.

Mar ljudi ne prepriča, da se stroški za gorivo prepolovijo?

To je edini razlog, zakaj si nekdo vozilo predela ali že kupi predelano na plin. Ekologija je posrednega pomena, saj ljudem ni mar, da se vozijo bolj čisto. Podobno velja za električna vozila.

Verjetno imate sami vozilo na plin. Nam zaupate osebno izkušnjo?

Seveda ga imam. O izkušnji težko govorim nepristransko, saj je vgrajevanje vozil na plin moj posel. V skladu z raziskavo je 97,6 odstotka uporabnikov po predelavi zelo zadovoljnih, seveda se pojavljajo tudi določene težave, dobrih 70 odstotkov voznikov, ki imajo avto na plin, pa se za predelavo odloči tudi pri drugem vozilu. Lastniki hitro opazijo, da sta vožnja in vzdrževanje veliko cenejša kot pri bencinarju ali dizlu. K temu, da se za predelavo odloča vse več Slovencev, prispeva tudi gonja proti dizelsko gnanim avtomobilom. Zanimivo je, da povsod govorimo samo o izpustih ogljikovega dioksida, nihče pa nič ne reče o trdih delcih, ki so za rakasta obolenja nevarnejši. En dizelski avto s trdimi delci onesnaži enako kot dobrih 100 vozil na avtoplin. Razlika je ogromna.

V Sloveniji imamo 122 črpalk za avtoplin. Ali to zadošča potrebam?

Mislim, da. Ko smo pred desetimi leti vstopili v ta posel, so bile v Sloveniji le štiri polnilnice. Danes nihče več nima pomislekov, kje bo avto napolnil. Govorim seveda o avtoplinu in ne metanu.

Ali lahko v prihodnosti pričakujemo tudi manjše črpalke, podobne električnim polnilnicam? Verjetno imajo veliki prodajalci goriva največji interes.

V tujini so v državah, ki so nam blizu, polnilnice na vsakem koraku. Polnilnica je narejena na podstavku, je enostavna za montažo, samo priklopiš jo na elektriko. V Sloveniji smo žal daleč od tega. Seveda smo tudi sami imeli interes, da bi postavili kakšno polnilnico, a je zakonodaja takšna, da vse skupaj nima ekonomskega smisla.

Mnogi so skeptični, ker so prepričani, da je vožnja na plin nevarna v primeru nesreče. Ali do eksplozije sploh lahko pride?

Poskusi so dokazali, da je plinski sistem veliko varnejši od bencinskega. O tem je bilo že veliko govora, tako da uporabniki na to temo ne sprašujejo več, saj poznajo dejstva. Pred leti pa je bilo to eno najpogostejših vprašanj.

Kako na tovrstna vozila gledajo pri zavarovalnicah, ali pogon na avtoplin obravnavajo kot rizično skupino?

Ravno nasprotno. Večina zavarovalnic za vozilo na plin ponuja dodaten popust. Razlog je enostaven: če vgradite sistem na plin, to pomeni, da boste s tem vozilom še nekaj časa del prometa, vozilo je dobro vzdrževano, zavarovalniški agenti pa vedo, da do naključnih nesreč ne bo prišlo. Vozila na plin sodijo v manj rizično skupino.

Ob avtoplinu je v Sloveniji zapostavljen zemeljski plin, saj premoremo le štiri polnilnice. Zakaj je tako?

Z vidika podjetij, ki vgrajujejo ta sistem, so največja težava rezervoarji. Pri avtoplinu ga najpogosteje vgradimo namesto rezervnega kolesa, kar pomeni, da se vgradnja ne vidi, prtljažnik pa ostane enako prostoren. Pri metanu pa rezervoarji ne morejo biti namesto rezervnega kolesa, ampak so cilindrični in veliko težji, jeklo je osemmilimetrsko, saj so pritiski večji, zato mora biti rezervoar močnejši. To je za večino slovenskih uporabnikov nesprejemljivo, saj zmanjša prtljažni prostor. Zgodba zase je tudi cena, ki je v Sloveniji zaradi kompleksnosti vgradnje previsoka, saj med avtoplinom in metanom ni takšne razlike, kot bi jo pričakovali. Za nameček je polnilnic premalo, tudi doseg je občutno manjši, največ 200 kilometrov.

Nekatere znamke, na primer Volkswagen, CNG močno promovirajo.

Njihov touran ima zgolj sedemlitrsko posodo za bencin, preostalo pa na metan. To so naredili namenoma, saj na tak način uporabnik ne bo tožil, da je v prtljažniku premalo prostora. Naknadne vgradnje niso smiselne in ekonomsko upravičene, saj bi zaradi posegov v šasijo potrebovali dodatna testiranja in homologacijo.

Nakup električnega avta ali hibrida je podkrepljen s subvencijami in kreditom Eko sklada. Lahko kaj podobnega pričakujemo tudi za avto s pogonom na plin?

Pred kratkim so v državnem zboru razpravljali tudi na to temo, a za zdaj za kaj podobnega ni denarja. Je pa res, da večji proizvajalci avtoplinskega sistema dajejo nam vgrajevalcem popust, da bi bila predelava bistveno cenejša. Tako se je predelava nekaterih boljših sistemov z 2000 znižala na 1200 evrov in so bistveno dostopnejši. Za nameček so tudi zavarovanja cenejša.

Kako boste prepričali odgovorne v vladi, da je v plinu kot pogonskem sredstvu prihodnost mobilnosti?

To je misija nemogoče, zato s tem ne izgubljamo časa. Zgodilo se je celo nasprotno, dodatno so obdavčili avtoplin. V Bosni je cena litra plina 30 centov, pri nas je 60. Celo v Italiji je avtoplin malce cenejši kot pri nas.

Ste sicer sodelovali pri pripravi vladne strategije do leta 2030?

Z dobavitelji avtoplina, sploh Butan plinom, smo poskušali že od leta 2011 nekaj narediti na področju subvencij, ki jih na primer poznajo Velika Britanija, Italija, Hrvaška, a nam je »uspelo« zgolj to, da so za 70 evrov na tono še dodatno obdavčili avtoplin. Očitno so ugotovili, da se na trgu nekaj dodaja, da je polnilnic veliko, in v tem vidijo svoj ekonomski interes.

Kdaj bo avtoplin pri nas sprejet kot zeleno gorivo?

Na to vprašanje ne znam odgovoriti. Veliko se govori, bolj malo naredi. Je pa res, da imate v Mariboru in Velenju brezplačno parkiranje, če imate avto na plin. Pričakovati kaj več od te vlade ni realno. Občutek je, kot da se vsi bojijo nekaj narediti.

Kakšen je dejansko strošek naknadne vgradnje sistema, kako hitro se povprečnemu vozniku povrne?

Včasih ni bilo tako zelo pomembno, kakšen sistem vgradimo, sedaj pa se glede na znamko razlikujejo, saj mora biti primeren za določen tip vozila, če želimo, da je izkoristek kar največji. Tudi zato so cene različne. Imamo 28 tipov sistemov, cena za povprečen avto pa je okoli 1000 evrov. Hiter izračun pokaže, da ob 20.000 prevoženih kilometrih prihranite okoli 800 evrov na leto. Po statistiki AMZS je treba prevoziti 22.700 kilometrov, da se investicija povrne, se pravi v dobrem letu.

Zakaj predelujejo predvsem bencinsko gnane avtomobile?

Plin potrebuje iskro za vžig, kar pomeni, da ne pride do samovžiga kot pri nafti. Pri dizelskih motorjih pa vedno potrebujemo vsaj 50 odstotkov dizelskega goriva, da pride do samovžiga, ki prižge plin. Prihranek z dizlom je tako največ 20 odstotkov, zato za povprečnega uporabnika takšna predelava ni smotrna, za nameček je še dražja.

Množičnost električnih avtomobilov bo zaradi povečanja porabe elektrike njeno ceno gotovo dvignila. Se bojite, da bi vlada občutno dvignila tudi ceno avtoplina in metana?

Cena že danes presega neki maksimum, zato ne verjamem, da bi se občutno povečala. Vlada pa bo nekaj morala narediti na področju elektrike. Dobro vemo, da je velik del proračuna odvisen od prodaje naftnih derivatov. Mar menite, da se bomo vozili brezplačno, ko se bo povečala poraba elektrike za vozila? Država bo hotela svoj delež. Tudi če danes na določeni polnilnici brezplačno polnimo avto, mora to nekdo plačati, in sicer to plačamo davkoplačevalci.

Veliko Slovencev se za predelavo odloča v nekaterih drugih državah nekdanje Jugoslavije, kamor jih vabi predvsem nižja cena. So dovolj strokovni, kako je s strokovnostjo vgradenj pri nas?

V več državah nekdanje Jugoslavije imamo svoje podružnice. Tam lahko opravimo predelavo s sistemom razreda tri, ki je bistveno cenejši od razreda ena, ki ga moramo vgrajevati v Sloveniji, razreda tri pa v Sloveniji sploh ne smemo vgrajevati. Če bi bilo normalno, sploh ne bi smel iti na primer v Srbijo, tam predelati avto in ga pri nas homologirati. Sicer pa v ceni dela ni bistvene razlike med Slovenijo in Srbijo, saj znaša 200 evrov. Vse drugo je material. Zakaj moramo v Sloveniji na primer uporabljati električne varnostne ventile, drugje so dovolj mehanski, pa je druga zgodba. Glede strokovnosti: v vseh letih je bilo že več kot 40 vgrajevalcev sistemov na plin, danes pa od tega živimo štirje.

Si upate napovedati prihodnost mobilnosti, bo ta v znamenju elektrike, plina ali česa drugega?

Upam na preboj vodika, a se mi zdi, da nima večjih možnosti, pa čeprav je najbolj čist za uporabnika. Zagotovo bo prednjačila elektrika, a je treba za njeno shranjevanje najti neko alternativo, saj so baterije težke in ekološko potratne. Če gledamo na električni avto kot na celoto, se pravi od prvega dne, ko ga začnejo izdelovati, do dneva, ko pride do razgradnje, ne vidim nič ekološkega, prej nasprotno. Nekateri pa celo pravijo, da se bomo nekoč vozili na alge.