V Veliko Britanijo je dokončno odšla pred letom dni. Pravi, da je bila njena odločitev za selitev v tujino logična posledica razmer doma: »V Sloveniji se nikoli nisem našla, nikoli nisem imela dobre službe, dobre plače. Ves slovenski sistem mi nekako ni bil v korist. Slovenija mladim res ne daje možnosti in včasih smo prisiljeni, da iščemo življenje v tujini. Vsekakor je moja generacija tudi zato bolj odprta za selitev v tujino.«
Pred nekaj leti je bila na izmenjavi na Finskem in takrat je v resnici uvidela, da Slovenija ni zanjo. Bilo je le vprašanje, kam v tujino se bo preselila. »Ker odlično govorim angleško in sem vedno želela živeti v Londonu, sem začela pospešeno iskati službo tam in jo tudi hitro dobila. Trenutno končujem diplomo na fakulteti za zdravstvo Angele Boškin,« je razložila. Pripravljenost mlade generacije na preselitev v tujino je nekako izziv tudi za njihove starše, se pravi generacijo, ki se jim tujina ni zdela vsakdanja izbira. Vsakemu staršu je težko, če otrok odide v drugo državo, niti Suzanina družina pri tem ni izjema: »Vsekakor me doma zelo podpirajo in so ponosni name, vendar hkrati upajo, da se bom vrnila.«
Velika mešanica
Zanimivo je, da je v Veliko Britanijo kljub številnim zapisom o selitvi mladih odšla brez prijateljev: »Prišla sem čisto sama in nikogar nisem poznala. Zdaj pa imam že zelo veliko prijateljev iz vseh koncev sveta.« Kako tudi ne, saj je London, kot pravi, »velika mešanica, kjer lahko najdeš in vidiš vse«. Zagotovila je, da se ji zdi London sicer barvito, a kaotično pol priseljensko, pol britansko mesto. Ta razdvojenost med priseljenci in Britanci se čuti tudi v njenem poklicu. Skoraj pregovorno je, da so tuje medicinske sestre v Britaniji zelo iskane. »Načeloma je v Britaniji res lahko dobiti službo medicinske sestre, seveda z znanjem angleščine, in potreben je vpis v britanski register zdravstvenih delavcev,« je razložila Suzana, ki je najprej kot medicinska sestra delala v Walesu, zdaj v Londonu: »Res je veliko sester in negovalk iz tujine. Številni Slovenci delajo kot zdravstveni delavci ali negovalci, veliko je tudi Čehov in Poljakov.«
Zaposlena je v podjetju Active Assistance kot medicinska sestra na domu: »Ponujamo zdravstveno oskrbo in nego na domu pacientom z zlomljeno ali poškodovano hrbtenico, torej paraplegikom in tetraplegikom.« Kar malo je bila presenečena, da se delo precej razlikuje od tega, česar je bila vajena v Sloveniji: »Ne vem, ali imamo v Sloveniji ustanovo za oskrbo paraplegikov in tetraplegikov na domu. Poleg tega je tu veliko več aparatov, ki ti pomagajo na primer pri dvigovanju ali obračanju pacientov. Ko sem se preselila v London, sem prvič videla tako posebno dvigalko, s katero lahko sama prestavim sto kilogramov težkega bolnika s stola na posteljo. V Sloveniji tega ni, kaj šele, da bi to imeli ljudje doma, tako kot imajo tukaj. To mi je dalo misliti, da so v zdravstvu mogoči tudi drugačni pristopi, kot je rutina z jutranjo nego in razdeljevanjem zdravil.«
Previdno po mestu
In čeprav je njeno delo izčrpavajoče in si včasih, ko pride domov, res želi maminega objema ali kave s prijateljico, Londona ne bi zapustila. Niti teroristični napadi je ne bi prepričali, da ne bi več pohajkovala pa Hyde Parku: »Čeprav za zdaj nimam slabih izkušenj, se zavedam, da je nevarno mesto. Ne bojim se napadov, a sem vseeno previdna, predvsem v bližini znamenitosti ali med večjo skupino ljudi.« Niti je ne moti to, da je London eno najdražjih mest na svetu, kar je posebno občutila, ko se je v mesto preselila iz precej cenejšega Walesa: »Sama s svojo plačo ne bi mogla imeti lastnega stanovanja, vsaj za zdaj ne. Pri stanovanju mi je pomagalo podjetje, tako da sem bila vsaj na začetku preskrbljena. Poleg tega – če greš malo ven iz mesta, cene takoj upadejo. Večina ljudi v Londonu pa tako ali tako živi v stanovanjih s sostanovalci, da si razdelijo najemnino.« Vsi ti minusi je ne odvrnejo od mesta.
Trenutno še ne ve, ali se bo sploh vrnila v Slovenijo: »Zadnje mesece me vsi sprašujejo, ali se bom vrnila. Odkrito povedano – ne vem. Čakam, da se mi odgovor pokaže sam. Seveda se stvari v Sloveniji lahko obrnejo na bolje, poleg tega imam v domovini družino, prijatelje. Sem se pa v tujini zelo znašla in težko bi mi bilo zapustiti London. Je kljub vsemu moje najljubše mesto.«
