Izogibanje incidentom na meji s Slovenijo je bila udarna sintagma upanja na Hrvaškem. Slovenska odločitev o implementaciji arbitražne sodbe s 30. decembrom je zapolnila naslovnice časnikov in udarne minute v elektronskih medijih. Večina soglaša z vladnim stališčem, da Hrvaška v skladu z odločitvijo sabora iz leta 2015 ne more sprejeti arbitražne sodbe, ker je slovenska stran dokončno kompromitirala arbitražni postopek.

Hrvaški tisk je poročal, da očitno sledi igra živcev. Vprašanje vseh vprašanj je, ali bo Slovenija pri implementaciji uporabljala silo, posebno v Piranskem zalivu, v katerem Hrvaška vztraja pri sredinski mejni črti, Slovenija pa je sprejela odločitev arbitraže, ki ji določa dve tretjini zaliva, je poročal Večernji list. Ocenili so, da se v odnosih Hrvaške in Slovenije začenja obdobje, ki bo pokazalo, koliko so voditelji v obeh državah zreli in odgovorni. Menijo, da je »žoga pri slovenskih nogah«, kar pomeni tudi možnost za povzročanje incidentov, ker se bo hrvaška policija odzvala na vsako enostransko potezo Slovenije glede zastavljanja meje na podlagi arbitražne odločbe. Jutarnji list je poročal, da je stanje na obeh straneh Piranskega zaliva skrajno naelektreno in da so močne policijske sile obeh držav v stanju polne pripravljenosti. Hrvaška naj bi imela najmanj šest policijskih čolnov v Piranskem zalivu in njegovi bližini.

Nekdanja hrvaška premierka Jadranka Kosor, ki je leta 2009 podpisala arbitražni sporazum s svojim takratnim slovenskim kolegom Borutom Pahorjem, meni, da je Slovenija »nedosledna«, ker vztraja pri implementaciji morske meje, medtem ko ne želi pokazati dobre volje in se umakniti s Trdinovega vrha niti odstraniti bodeče žice, ki jo je postavila tudi na hrvaškem ozemlju. V pogovoru za hrvaško uredništvo regionalne televizije N1 je izjavila, da ne misli, da bodo izidi slovenskih parlamentarnih volitev prispevali k razpletu spora, še manj, če se bo na oblast vrnil predsednik SDS Janez Janša, kot pričakujejo nekateri na Hrvaškem. Nekdanji hrvaški veleposlanik v Sloveniji in dolgoletni diplomat Ivica Maštruko je ocenil, da bo arbitražna sodba temelj vsakega prihodnjega dogovora med državama in da se »Hrvaška vede kot noj, ki tišči glavo v pesek«. Meni, da bi arbitražno sodbo lahko »prepisali« in predstavili kot skupen dvostranski sporazum.