Italijanski predsednik Sergio Mattarella je včeraj razpustil poslansko zbornico in senat, s čimer se začenja volilna kampanja za redne parlamentarne volitve prihodnje leto. Odhajajoča vlada premierja Paola Gentilonija je sinoči pričakovano odločila, da bodo te 4. marca.
Pred tem je 63-letni premier na tradicionalni novinarski konferenci ob koncu leta in ob pričakovanju razpustitve parlamenta poudaril uspehe svoje vlade. »Po najhujši krizi od konca druge svetovne vojne gre Italiji spet bolje,« je rekel. Letos ima Italija po vrsti slabih let končno neko gospodarsko rast, s katero pa še ne bo mogoče občutno zmanjšati brezposelnosti, ki je na jugu dvakrat ali trikrat hujša kot v Sloveniji in v evropskem povprečju.
Kriza Renzijevih demokratov
Gentiloni, ki je veliko bolj priljubljen kot njegova Demokratska stranka, je vodenje vlade pred enim letom prevzel od strankarskega kolega Mattea Renzija, ki je odstopil po neuspešnem referendumu o reformi senata, kar je bila predvsem nezaupnica arogantnemu in ambicioznemu premierju. Njuna Demokratska stranka je v težki krizi in se ji na marčevskih volitvah piše slabo. Kot v drugih delih Evrope namreč tudi v Italiji zmerna levica izgublja podporo delavcev. Demokrati, ki jih vodi vedno optimistični Renzi, so tudi hudo razklani. Pravzaprav so v zadnjem letu mnogi bolj levo usmerjeni stranko zapustili, tudi nekdanji premier Massimo D'Alema. Stranka je sicer nastala leta 2007 z združitvijo nekdanjih evrokomunistov (D'Alema), levih liberalcev in sredinskih krščanskih demokratov (Renzi) proti desničarju Silviu Berlusconiju.
Težko bo sestaviti vlado
Renzi še kar verjame v zmago, čeprav ima Demokratska stranka po zadnjih anketah okoli 25 odstotkov podpore, še leta 2014 pa je na evropskih volitvah dobila 40 odstotkov glasov. Tudi Gibanje petih zvezd komika Beppa Grilla je padlo pod 30 odstotkov. Zmaga se obeta koaliciji desničarskega Berlusconija, skrajno desne Severne lige in nekdanjih fašistov, ki naj bi dobila 35 odstotkov glasov. Vendar bo imel Berlusconijev blok velike težave pri sestavi vlade, saj bo potreboval podporo Renzijevih demokratov (Gibanje petih zvezd noče sodelovati z nobeno stranko).
Renzi se je izognil tveganemu glasovanju
Vladajočim demokratom je sicer zelo prav prišla razpustitev poslanske zbornice in senata. Na tak način so se izognili glasovanju o tem, da bi 800.000 otrok priseljencev, ki so rojeni na italijanskih tleh, dobilo italijansko državljanstvo (doslej je bilo to mogoče le po zelo zapletenem postopku). Gentiloni namreč za to ne bi dobil potrebne večine v senatu in glasovanje bi se izkazalo za še en hud udarec že tako oslabljeni in razklani vladajoči stranki. Najbrž bo prav priseljenska politika najpomembnejša tema predvolilne kampanje. Proti podelitvi državljanstva 800.000 mladim, ki ne poznajo domovine svojih staršev in se največkrat že imajo za Italijane, je ne le desnica, ampak tudi Gibanje petih zvezd in nekaj članov Demokratske stranke. Gentiloni in Renzi pa sta vedno izražala naklonjenost teritorialnemu načelu (ius soli), po katerem o državljanstvu odloča kraj rojstva in ne kri. Vendar nista imela dovolj podpore v svojem taboru, ki bi se lahko ob takem glasovanju povsem razcepil. Letos je sicer v Italijo nezakonito prišlo 119.000 migrantov, to je tretjina vseh, ki so dosegli evropska tla. Gre večinoma za muslimane. V Italiji pa v zadnjih letih ni bilo terorističnih napadov islamskih skrajnežev.
