Ekipa raziskovalcev s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani ter Univerze in Vojaške akademije v Skopju v Makedoniji je razvila telemedicinski informacijski sistem SIARS, ki v primerih naravnih in drugih nesreč ter na bojiščih omogoča avtomatsko razvrščanje ponesrečencev glede na to, kako nujno potrebujejo zdravstveno oskrbo.
»Ko se zgodi naravna ali množična nesreča, je veliko poškodovanih. Na mesto nesreče običajno prvi prihitijo reševalci ali drugi manj usposobljeni ljudje. Zato je dobro, da lahko osebje, ki je prvo ob poškodovancu, dobi pomoč pri ugotavljanju njegovega stanja in kako nujno potrebuje pomoč,« je razložil prof. dr. Janez Trontelj, ki je skupaj s prof. dr. Jurijem F. Tasičem zasnoval projekt.
Sistem, ki so ga razvili s pomočjo makedonskih kolegov in mladih raziskovalcev ter ob strokovni podpori zdravnikov travmatologov iz celjske bolnišnice, prof. dr. Radka Komadine in mag. Andreja Strahovnika, sestavljajo senzorji vitalnih funkcij, ki jih reševalci namestijo na poškodovanca, in radio, ki prenaša podatke iz senzorjev v bolnišnični informacijski sistem. Pri poškodovancu senzorji spremljajo srčni utrip, dihanje, krvni tlak, temperaturo in preskrbo krvi s kisikom. Na podlagi algoritmov, ki so jih razvili raziskovalci, sistem poškodovance razvrsti v štiri barvne kategorije: rdeča barva pomeni, da potrebuje takojšnjo pomoč, rumena pomoč vsaj v roku ene ure, zelena pa označuje, da lahko ponesrečenec čaka dlje časa. Črna barva pomeni, da senzorji vitalnih funkcij ne zaznavajo.
Ko so senzorji nameščeni, podatke o stanju poškodovanca ves čas brezžično sporočajo v reševalno vozilo ali najbližjo bolnišnico. Tam se lahko bolje pripravijo na sprejem poškodovancev, saj imajo na voljo podatke o vitalnih funkcijah poškodovanca in kaj se je z njim dogajalo med prevozom v bolnišnico.
Po Trontljevih besedah razmišljajo, da bi projekt nadgradili še z drugimi senzorji, da bi dobili čim več podatkov o pacientu. Ta oprema naj bi bila na voljo reševalnim ekipam, ki prve prispejo na mesto nesreče. Dogovarjajo se, da bi za začetek opremo vgradili v nekaj reševalnih vozil celjske urgence.
Sistem so testirali v celjski bolnišnici. Konec septembra so ga preizkusili tudi na vaji naravne nesreče v Tuzli v BiH, ki je potekala v organizaciji Nata, in doživeli lep odziv, je povedal prof. Trontelj. Delovanje sistema za hitro identifikacijo zdravstvenega stanja bolnika ali poškodovanca so na pobudo Nata prikazali tudi na seminarju v Skopju ter nato še na promocijskem dogodku v Skopju, ki so se ga udeležili vodilni znanstveniki, politiki in predstavniki Makedonske vojske in Nata.
